Ekološke nagrade EU za leto 2024: Južni Savo (Finska), Bremen (Nemčija) in Sörmland (Švedska), priznani za odličnost v ekološkem kmetovanju

Evropska komisija je razglasila dobitnike tretje ekološkenagrade EU, in sicer23. septembra, na ekološki dan EU, v počastitev izjemnih prispevkov v vrednostni verigi ekološkega kmetijstva. Žirija, ki so jo sestavljali člani izvršnega organa EU in Evropskega odbora regij, je izbrala Južni Savo za najboljšo ekološko regijo v Evropi, Bremen za najboljše ekološko mesto in Sörmland za najboljši ekološki predel.

Ekološke nagrade skupaj organizirajo Evropska komisija, Evropski odbor regij,Evropski ekonomsko-socialni odbor, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europeob podpori Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Nagrade poudarjajo vodstvo in inovacije, ki spodbujajo ekološke prakse na regionalni, mestni in okrožni ravni. Zmagovalci teh kategorij so: 

• Južni Savo, Finska, kot najboljša ekološka regija. Uspeh ekološkega kmetovanja v Južnem Savu je rezultat 40-letnega sodelovanja med kmeti, raziskovalci in lokalnimi oblastmi, ki se je z manj kot 10 ekoloških kmetov v letu 1983 povečalo na 200 danes. Ključne organizacije, kot so združenje kmetov Saimaan Luomu, grozd za prehrano South Savo in združenje za gospodarski razvoj prehrane South Savo Ekoneum, so imele ključno vlogo pri spodbujanju ekoloških praks v regiji in razširjanju regionalnega strokovnega znanja mednarodnim mrežam. S sistemskim sodelovanjem med različnimi sektorji in deležniki je Južni Savo gojil pozitiven odnos potrošnikov do ekoloških proizvodov, ustanovil finski inštitut za ekološke raziskave in razvil močno mrežo ekoloških kmetov v Haukivuoriju.
• BioStadt Bremen, Nemčija, kot najboljše ekološko mesto. Cilj akcijskega načrtaiz Bremna za leto 2025 je spremeniti gostinske storitve v občinskih šolah, jaslih in bolnišnicah v 100-odstotno ekološke, s čimer se spodbujajo trajnostni prehranski sistemi in ekološke vrednostne verige. Mesto prek forumov za dialog in festivalov ekološkega trga spodbuja ozaveščenost o ekoloških vrednotah, medtem ko pobude, kot so participativni supermarketi, solidarnostno kmetovanje in preusmeritev ekoloških zemljišč, pridobivajo zagon. Leta 2023 je bilo 34 % kmetijskih zemljišč v Bremnu ekoloških, cilj pa je doseči 50 % do leta 2035.
• Sörmland, Švedska, kot najboljše ekološko biookrožje. Regija Sörmland, pionir na področju ekološkega kmetovanja od štiridesetih let prejšnjega stoletja, se je razvila v biookrožje, ki združuje številne ekološke deležnike, vključno s kmetijami, predelovalci hrane, trgovci na debelo, restavracijami, javnimi menzami, izobraževalnimi programi in celo banko. Približno 20 % kmetijskih zemljišč v dveh regijah in 21 občinah južno od Stockholma je ekoloških, pri čemer nekateri lokalni supermarketi poročajo o več kot 30 % prodaje ekoloških proizvodov. Cilj ekološkega okrožja Sörmland je izboljšati dostop do ekoloških proizvodov, spodbujati lokalno proizvodnjo hrane, povečati krajinsko raznolikost in ozaveščati o koristih ekološke hrane za zdravje in trajnostnost.

Citati

Karsten Uno Petersen (DK/PES),predsednik komisije OR za naravne vire (NAT): „Ker je SKP glavno orodje za podporo razvoju ekološkega kmetovanja, OR poziva k večji vlogi regij pri upravljanju prihodnje SKP: Lokalne in regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri podpiranju ekološkega kmetovanja, ki odraža posebne razmere v vsaki regiji.“

Kirstine Bille (DA/Zeleni), članica in predstavnica OR v žiriji za ekološke nagrade: „Proračun SKP je treba razširiti, da se zagotovi dodatno financiranje za kmete, ki prehajajo na trajnostne in okolju prijazne prakse. Pri teh virih bi bilo treba dati prednost biotski raznovrstnosti, zdravju tal in odpornosti proti podnebnim spremembam, s čimer bi zagotovili, da je kmetijstvo usklajeno z naravo in podpira pravično preživljanje kmetov.“

Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowskije gostil slovesno podelitev nagrad: „Danes praznujemo ekološko kmetovanje in ekološki sektor EU kot celoto. Ta sektor mi je zelo blizu, saj predstavlja vse, kar se mi zdi pomembno v našem prehranskem sistemu: napredek k bolj trajnostnim metodam in praksam; povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam in motnjam v dobavni verigi; zagotavljanje priložnosti za male kmete, mlade kmete in kmetice; ter povezovanje lokalnih skupnosti prek kratkih dobavnih verig in ekoloških okrožij. Iskreno čestitam današnjim zmagovalcem, ki so živ dokaz močnega in trajnostnega ekološkega sektorja v EU.“

Ozadje

• Sistem ekoloških nagrad EU zajema sedem kategorij in osem posameznih nagrad. Priznavajo odlične, inovativne, trajnostne in navdihujoče projekte, ki ustvarjajo resnično dodano vrednost za ekološko pridelavo in porabo.
• Lokalne in regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri razvoju ekološke pridelave v svojih regijah. Obstaja več vzvodov, ki jih lahko uporabijo višje v verigi, kot je zemljiška politika, ki spodbuja ustanavljanje novih kmetij in kmete spodbuja k prehodu na ekološko kmetovanje, in nižje v verigi z ustvarjanjem lokalnih trgov in zagotavljanjem, da imajo tisti, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, možnost prodaje svojih proizvodov.
• Ekološko kmetovanje je ena od zgodb o uspehu kmetijstva EU. Predstavlja privlačen sektor za kmete v EU ter prinaša okoljske, gospodarske in družbene koristi. Spodbujanje ekološke pridelave je zato tudi pomembna značilnost evropskega zelenega dogovora, ki vključujestrategijo „od vil do vilic“ in strategijo zabiotsko raznovrstnost.
• Evropska komisija si po akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave v EU,sprejetem leta 2021, prizadeva za nadaljnje spodbujanje koristi ekološke pridelave. Delež kmetijskih zemljišč v EU, namenjenih ekološkemu kmetovanju, se je med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 50 %, pri čemer se je letno povečal za 5,7 %. Žal se je ta pozitivni trend v zadnjih letih zmanjšal, kar deloma odraža zmanjšanje potrošnje.
• V sedanji skupni kmetijski politiki (SKP) vseh 28 strateških načrtov SKP vključuje financiranje za podporo ekološkemu kmetovanju. Na ravni EU se pričakuje, da bo do leta 2027 približno 10 % kmetijskih površin prejelo podporo SKP za ekološko kmetovanje, kar je dvakrat več kot leta 2020. Vendar glede na sedanje trende EU ne bo dosegla svojega cilja, da bi bilo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč namenjenih ekološkemu kmetovanju. Lokalne in regionalne oblasti se zato spodbuja k še večjim naložbam v ta sektor z izmenjavo najboljših praks na ravni EU.