Ukrepi za zagotavljanje preglednosti
Parlament, Svet in Komisija so 20. maja 2021 podpisali medinstitucionalni sporazum (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum), s katerim so vzpostavili obvezen register EU za preglednost.
V skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma se zastopniki interesov prostovoljno vpišejo na spletišču registra za preglednost. Če želijo imeti dostop do institucij EU, pa je lahko z ukrepi pogojenosti, ki jih sprejme posamezna institucija EU, za njih dejansko obvezno, da so vpisani v register za preglednost.
Iz področja uporabe registra EU za preglednost so izvzeti številni akterji, kot so javni organi držav članic na nacionalni in podnacionalni ravni ter združenja in mreže javnih organov na ravni EU, nacionalni ali podnacionalni ravni. Za osebje in člane institucij EU ni obveznosti vpisa v register EU za preglednost. Iz področja uporabe registra EU za preglednost so izvzete tudi nekatere dejavnosti, kot so primeri, ko ima subjekt samo posredno možnost vplivanja, npr. strokovnjaki, ki za poročevalce pripravljajo prispevke, ali kadar je prispevek pridobljen v okviru uradnega posvetovanja z deležniki.
V zvezi s tem bodo od januarja 2024 za člane OR veljali tudi številni ukrepi za zagotavljanje preglednosti.
Glede na posvetovalno vlogo Odbora na evropski medinstitucionalni ravni, ki podnacionalnim oblastem omogoča sodelovanje v postopku odločanja Evropske unije, se ti ukrepi osredotočajo na člane z dejanskim, neposrednim in individualnim učinkom na postopek odločanja EU, in sicer na:
- člane, ki so nosilci funkcije in bi lahko vplivali na politično agendo (predsednik in prvi podpredsednik, predsedniki političnih skupin in predsedniki komisij);
- poročevalce, ki lahko vplivajo na usmerjenost mnenja/poročila in lahko individualno vlagajo amandmaje poročevalca (ki imajo prednost pred ostalimi amandmaji).
Med ukrepi za zagotavljanje preglednosti, ki jih je sprejel OR, so:
- poziv članom, ki so nosilci funkcije, in poročevalcem, da se sestajajo samo z zastopniki interesov, ki so vpisani v register za preglednost, in da spodbujajo deležnike k vpisu v register za preglednost;
- obveznost članov, ki so nosilci funkcije, in poročevalcev, da na spletu objavijo vse sestanke, ki so jih imeli kot člani OR z zastopniki interesov; podatke o teh sestankih zadevni član objavi na strani za člane;
- možnost, da poročevalec v dosje mnenja/poročila prostovoljno doda zakonodajno sled z neizčrpnim seznamom organizacij in posameznikov, od katerih je poročevalec prejel prispevek pri pripravi poročila ali mnenja.
Zastopniki interesov, ki so v stiku s člani OR v skladu z določbami registra EU za preglednost, lahko več informacij o obdelavi njihovih osebnih podatkov najdejo v Obvestilu o varstvu osebnih podatkov pri objavi informacij o sestankih z zastopniki interesov in Obvestilu o varstvu osebnih podatkov pri pripravi zakonodajne sledi.
Dostop do dokumentov
Sklep št. 18/2020 o dostopu javnosti do dokumentov Odbora regij
Sklep predsedstva OR št. 18/2020 o dostopu javnosti do dokumentov Odbora regij izrecno spoštuje načela in omejitve, določene v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter določa tudi postopek za predložitev prošnje za dostop do dokumentov Odbora.
Dokumenti Odbora, navedeni na seznamu v prilogi Sklepa predsedstva OR št. 18/2020, so državljanom neposredno dostopni prek elektronskega registra dokumentov. Vanj je mogoče dodati tudi druge dokumente.
Državljani lahko zaprosijo za dostop do vseh drugih dokumentov ob upoštevanju omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001.
Prošnja mora biti dovolj natančna in vsebovati zlasti informacije, ki instituciji omogočajo prepoznati zahtevani(-e) dokument(e), ter ime in kontaktne podatke prosilca. Prosilcu pa ni treba navesti razlogov za prošnjo (razen v nekaterih primerih, v katerih gre za dostop do osebnih podatkov). Odbor mora potrditi prejem prošnje takoj, ko je registrirana, in nanjo odgovoriti v 15 delovnih dneh od registracije (ta rok je mogoče izjemoma podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni).
Če Odbor v celoti ali delno zavrne dostop do zahtevanih dokumentov, mora zavrnitev utemeljiti. Prosilec ima v tem primeru na voljo 15 delovnih dni za vložitev potrdilne prošnje. Tudi nanjo mora Odbor odgovoriti v 15 delovnih dneh (z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15 delovnih dni).
Če Odbor tudi po potrdilni prošnji zavrne popoln dostop do zahtevanega dokumenta, ima prosilec možnost, da proti Odboru sproži sodni postopek in/ali vloži pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic.
Če dokumenta ne najdete v elektronskem registru dokumentov, lahko prek spodnje povezave pošljete prošnjo za dostop do njega.
Prošnja za dokument
Če želite dostop do dokumenta, izpolnite ta obrazec in izberite Dostop do dokumentov.