Delovna skupina za zeleni dogovor na lokalni ravni poudarja, da morata biti konkurenčnost in zeleni prehod tesno povezana

Zadnja seja delovne skupineOR za zeleni dogovor na lokalni ravni v sedanjem mandatu je bila 5. decembra. Člani so se seznanili z dosežki delovne skupine in izmenjali mnenja z Evropsko komisijo o naslednji fazi evropskega zelenega dogovora v novem zakonodajnem obdobju EU.

Delovna skupina za zeleni dogovor na lokalni ravni je od ustanovitve leta 2020 dejavna na vseh področjih politike, povezanih z evropskim zelenim dogovorom – od energetskega prehoda do trajnostne mobilnosti, od podnebnih ambicij do trajnostnega agroživilskega sektorja, od ničelnega onesnaževanja do krožnega gospodarstva –, da bi zastopala stališča mest in regij ter poročala o izzivih in priložnostih, povezanih z izvajanjem pobud zelenega dogovora na lokalni in regionalni ravni.  Člani delovne skupine so sklenili, da bi se moralo to delo nadaljevati v naslednjem petletnem mandatu OR, ki se začne februarja 2025.

Ker je nova Evropska komisija prejšnji teden začela svoj novi mandat, so člani delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni s predstavniki različnih služb Komisije (GD COMP, GD ENV in GD ENER) razpravljali o naslednjih korakih zelenega dogovora. Govorniki so poudarili, da bo zdaj poudarek na izvajanju različnih že sprejetih zakonodajnih pobud, in poudarili, da mora biti zeleni prehod povezan z gospodarsko konkurenčnostjo EU in blaginjo državljanov.

Predsednica seje Kata TÜTTŐ (HU/PES), prva podpredsednica komisije ENVE in članica mestnega sveta Budimpešte, je dejala: „V skladu s ključnimi točkami poročila o zelenem dogovoru 2.0 bodo imele zelene politike v novem mandatu EU še naprej osrednjo vlogo pri zagotavljanju teritorialne, ekonomske in socialne kohezije EU ter omejevanju negativnih učinkov podnebnih in okoljskih kriz na zdravje ljudi in gospodarske dejavnosti. Nova Evropska komisija je potrdila, da bo EU ostala na pravi poti glede ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru, ki je zasnovan kot naša strategija za rast in je osrednjega pomena za našo novo industrijsko politiko, konkurenčnost in varnost. Naša pot k podnebni nevtralnosti bo uspešna le z močno socialno razsežnostjo, ki zajema potrebe naših skupnosti, podjetij in ozemelj.“

Druga razprava je bila osredotočena na vlogo skladov EU pri pospeševanju zelenega prehoda na lokalni in regionalni ravni, v njej pa so sodelovali predstavniki GD REGIO, GD BUDG in GD ECFIN. Več kot tretjina proračuna EU in sredstev instrumenta NextGenerationEU je bila porabljena za pobude, povezane s podnebjem, pri čemer večina sredstev prihaja iz mehanizma za okrevanje in odpornost, skupne kmetijske politike in kohezijske politike. Medtem se je izkazalo, da je 10-odstotni cilj financiranja EU v podporo biotski raznovrstnosti težko doseči. 

Člani delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni so posvarili pred poenostavitvijo, ki bi privedla do ponovne centralizacije; odločno so se zavzeli za to, da model deljenega upravljanja, upravljanje na več ravneh in načelo partnerstva ostanejo vodilna načela kohezijske politike in vsake prihodnje naložbene politike. Poudarili so, da je treba v skladu s priporočili iz nedavnega mnenja OR o prihodnosti podnebne politike EU mobilizirati več zasebnih naložb.

„Zeleni dogovor ne zadeva le podnebja in narave, temveč je nujen za industrijo, varnost in blaginjo EU. Vsi sektorji morajo odigrati svojo vlogo. Potrebujemo sistemsko preobrazbo, pri kateri bomo preučili najpomembnejše elemente, ki jih je treba pospešiti pri izvajanju, in zajeli vse dejavnosti, ki jih lahko izvajamo v regijah in mestih,“ je poudaril poročevalec Markku MARKKULA (FI/EPP), predsednik regije Helsinki.

• Ponovno si oglejte sejo
• Fotogalerija (Flickr)