Za sprostitev potenciala javno-zasebnega sodelovanja pri odpravljanju teritorialnih razlik je potrebna dejanska poenostavitev pravil.

Regije in mesta Evropske unije so pozvali k tesnejšemu in bolj strateškemu sodelovanju med javnimi in zasebnimi organi, da bi zmanjšali teritorialne in gospodarske razlike v Evropi.

Člani Evropskega odbora regij (OR) so v mnenju, ki je bilo soglasno sprejeto na plenarnem zasedanju 4. marca, navedli, da kljub izjemnemu napredku, ki je bil dosežen v zadnjih 20 letih, še vedno obstajajo velike vrzeli, da bi v celoti izkoristili potencial kohezijske politike za privabljanje zasebnih naložb in zagotavljanje trajne rasti v vseh regijah.

Med glavnimi ovirami, ki jih ugotavljajo regionalni in lokalni voditelji ter ovirajo sodelovanje med javnimi in zasebnimi subjekti, so birokratske neučinkovitosti, šibki sistemi javnega naročanja, prekrivajoče se kontrole, pomanjkanje prilagajanja na lokalni ravni in politična nestabilnost.

OR je v mnenju, ki ga je pripravil Kristoffer Tamsons (SE/EPP), član okrožnega sveta Stockholma, pozval k preučitvi večje vloge zasebnega sektorja pri krepitvi kohezijske politike.

V pogajanjih o naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 so regije in mesta poudarili pomemben prispevek malih in srednjih podjetij (MSP) h kohezijski politiki ter njihovo vlogo ključnih gonil lokalnega gospodarskega razvoja. V prejšnjem programskem obdobju 2014–2020 je kohezijska politika s 118 milijardami EUR podprla približno pet milijonov MSP in prispevala k ustvarjanju 370 000 novih neposrednih delovnih mest.

Tehnična podpora na terenu za zagotovitev pravične porazdelitve sredstev

Člani OR so poudarili, da morata javni in zasebni sektor sodelovati, da bi vsak evro financiranja EU dopolnili s strokovnim znanjem, naložbami in odgovornostjo – bodisi javnih bodisi zasebnih akterjev – za doseganje pomembnih rezultatov za državljane EU.

Opozorili so na vse večji razkorak med regijami, ki so vodilne na področju inovacij, in manj razvitimi regijami, ki nimajo enakih izkušenj ali institucionalnih zmogljivosti za koriščenje novih skladov in finančnih instrumentov. Novi predlog proračuna EU bi zato moral vključevati zadostno svetovalno in tehnično podporo za manj izkušene regije, da se zagotovi pravična porazdelitev sredstev.

Lokalni in regionalni voditelji so med predlogi za poenostavitev pravil za končne upravičence in javne subjekte predlagali, da se za majhne projekte (pod 100 000 EUR) dovolijo manj strogi revizijski postopki, če je njihov rezultat jasno dokazan. Predlagali so tudi uvedbo mehanizma hitrega pregleda za opredelitev in obravnavo nesorazmernih nacionalnih zahtev ter izboljšanje usklajenosti med pravili EU in nacionalnimi pravili, zlasti pravili o državni pomoči in možnostjo nacionalnega sofinanciranja projektov, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike.

Citat

Kristoffer Tamsons (SE/EPP), član okrožnega sveta, Stockholm: „Udeležba zasebnega sektorja ni neobvezna – je bistvena za dolgoročno odpornost in učinek kohezijskih naložb.“

Ozadje

· Videoposnetek in fotografije s plenarnega zasedanja OR.

· OR pripravlja 20 mnenj, da bi ocenil posebne vidike in predpise prihodnjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034 (glej časovni načrt mnenj). To vključuje mnenje, sprejeto 4. marca, v katerem so opisane zahteve in pomisleki glede splošne strukture proračuna. Več informacij o sprejetih mnenjih in s tem povezanih sporočilih za javnost