Nobena generacija ne bi smela biti zapostavljena in nobeno ozemlje ne bi smelo biti zapostavljeno na zemljevidu evropskega kulturnega kompasa.

Lokalni in regionalni voditelji so se strinjali, da mora Evropa okrepiti medgeneracijsko pravičnost, in poudarili, da mora kulturna strategija EU služiti lokalnim skupnostim.

Evropski odbor regij (OR) je na plenarnem zasedanju 13. oktobra razpravljal z Glennom Micallefom, evropskim komisarjem za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport. Razprava je bila osredotočena na potrebo po medgeneracijski pravičnosti in po tem, da kulturna strategija EU temelji na teritorialnem izvajanju, upravljanju na več ravneh ter močnejšem in predvidljivejšem financiranju.

Regije in mesta so pozdravili „kompas kulture za Evropo“ in ključno vlogo, ki jim jo daje pri njegovem izvajanju. Vendar je v mnenju o kompasu za kulturo, ki ga je pripravila Tanya Hristova (BG/EPP), županja občine Gabrovo, poudarjena zaskrbljenost zaradi vse večje centralizacije financiranja v prihodnjem večletnem finančnem okviru ter načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva, poudarjena pa je tudi potreba po zaščiti decentraliziranega in teritorialno dostopnega financiranja kulture. Poziva k odmiku od razdrobljene kratkoročne podpore projektom k večletnim, prožnim in malim instrumentom, ki so dostopni manjšim kulturnim akterjem, tudi na podeželskih, obmejnih in demografsko ranljivih območjih.

Strateška javna dobrina in ne sektorska politika

OR meni, da bi bilo treba kulturo in kulturno dediščino priznati kot strateški javni dobrini, ki prispevata k demokraciji, trajnostnosti, konkurenčnosti ter socialni in teritorialni koheziji. Poudarja tudi, da se kultura še vedno ne odraža dovolj v ciljih trajnostnega razvoja ZN. Poslanci vztrajajo, da bi bilo treba lokalne in regionalne oblasti obravnavati kot strateške partnerje in soustvarjalce, ne pa zgolj kot dostavne službe. Evropsko komisijo pozivajo, naj sistematično oceni teritorialni učinek prihodnjih kulturnih pobud in instrumentov financiranja EU.

Lokalni in regionalni voditelji menijo, da so naložbe v kulturo tudi naložbe v obrambo in krepitev demokracije v Evropi. V mnenju so kulturna prizorišča, kraji kulturne dediščine in participativne kulturne dejavnosti opisani kot bistvena lokalna demokratična infrastruktura, zlasti na podeželskih, oddaljenih in prikrajšanih območjih. Poslanci nadalje poudarjajo pomen zagotavljanja udeležbe narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin v kulturnem življenju.

Mesta in regije pozivajo institucije EU, naj zagotovijo praktične sinergije med kulturnim kompasom in evropskim ščitom za demokracijo. Pozdravljajo tudi skupno izjavo „Evropa za kulturo – kultura za Evropo“, ki so jo države članice EU, Evropski parlament in Evropska komisija sprejeli junija 2026, v kateri predlagajo, da jo podpreta tudi OR in Evropski ekonomsko-socialni odbor.

OR si prizadeva tudi za jasna pravila o dodeljevanju, licenciranju in plačilu v okvirih upravljanja umetne inteligence, da bi umetniki ter kulturni in ustvarjalni sektorji ohranili smiseln nadzor nad tem, kako se njihova dela uporabljajo in priznavajo. V mnenju je dodano, da so za odporne kulturne ekosisteme potrebni pošteni delovni pogoji, plačilo in socialna zaščita za kulturne delavce.

V razpravi je komisarka Micallef sprožila

pobudo "Glasovi prihodnosti", ki poziva k poštenemu oblikovanju politik, zagotavljanju poštenih priložnosti in izgradnji poštenih krajev. Komisarka je skupaj s predsednico OR Kato Tüttő člane povabila, naj s podpisom novo oblikovane zaveze o medgeneracijski pravičnosti postanejo zavezniki pri doseganju tega cilja.

Zaveza sledi strategiji EU za medgeneracijsko pravičnost, sprejeti 5. marca 2026, in temelji na ustreznem mnenju OR, sprejetem leta 2025 (Tine Radinja/Zeleni+Pro), v katerem priznava, da kraj, kjer ljudje živijo, močno vpliva na njihove priložnosti ter da so lokalne in regionalne oblasti bistvene za izvajanje ciljno usmerjenih lokalnih ukrepov. Lokalne in regionalne oblasti poziva, naj sprejmejo v prihodnost usmerjen pristop k oblikovanju politik, upoštevajo dolgoročne učinke na prihodnje generacije ter okrepijo sodelovanje in solidarnost med starostnimi skupinami. Njene zaveze vključujejo podpiranje inovativnih stanovanjskih modelov, krepitev trajnostnega razvoja, izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter vključevanje vseh generacij v prakse strukturirane demokratične udeležbe.

Lokalni in regionalni voditelji so se s podpisom zaveze jasno zavezali, da bodo ta cilj uresničili v praksi: spodbujanje pravičnega oblikovanja politik, poštenih priložnosti in pravičnih krajev, lokalne in regionalne oblasti so osrednji akterji pri prekinitvi ciklov medgeneracijske prikrajšanosti, hkrati pa gradijo temelje za uspeh prihodnjih generacij.

Evropske prestolnice kulture 2027

Na plenarnem zasedanju sta bili izpostavljeni tudi mesti Liepāja (Latvija) in Évora (Portugalska), evropski prestolnici kulture za leto 2027. Gunārs Ansiņš, član mestnega sveta Liepāje, in Carlos Zorrinho, župan mesta Évora, sta v svojih mestih predstavila osrednje zamisli za leto evropske prestolnice kulture.

Citati

Kata Tüttő, predsednica Evropskega odbora regij: „Danes je komisar Micallef na plenarnem zasedanju sprejel zaveze za medgeneracijsko pravičnost, kar je neposredno nadaljevanje mnenja, ki smo ga o tej temi sprejeli leta 2025. S podpisom teh zavez ponovno potrjujemo svojo zavezanost izgradnji pravičnejše prihodnosti za vse generacije. Zavezujemo se k dolgoročnemu načrtovanju, trajnostnemu razvoju in kakovostnim javnim storitvam, prav tako pa želimo vsem generacijam zagotoviti dostop do smiselnih in vključujočih kulturnih dejavnosti. Kulturna prestolnica in kulturni kompas, ki sta danes v središču naših izmenjav, kažeta pot, ostali bomo na poti!"

Glenn Micallef, evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport: "Ko sem doživel Valletto 2018, poznam ponos in možnosti, ki jih lahko prinese evropska prestolnica kulture. Medtem ko se Liepāja in Évora pripravljata na leto 2027, je naš cilj pomagati mestom zgraditi zapuščino, ki bo trajala: prostori za kulturo, priložnosti za lokalne umetnike in skupnosti so se zbližali ter koristili ljudem danes in prihodnjim generacijam.“

Tanya Hristova (BG/EPP), županja občine Gabrovo in poročevalka: „Kulacijski kompas upravičeno priznava kulturo kot temelj evropske identitete, demokratičnih vrednot in blaginje. Odbor regij v mnenju poziva, naj se ta skupna ambicija prenese v oprijemljive rezultate na vseh območjih, lokalne in regionalne oblasti pa naj bodo v celoti priznane kot partnerice pri oblikovanju in izvajanju kulturnih politik. Z zagotavljanjem enakih možnosti za kulturno udejstvovanje ter trajnih in dostopnih naložb lahko okrepimo kulturno raznolikost Evrope, socialno kohezijo in skupnostim omogočimo, da oblikujejo svojo prihodnost.“

Ozadje

• Sporočilo za javnost Evropske komisije z dne 13. oktobra o objavi zaveze za medgeneracijsko pravičnost (dodati povezavo takoj po objavi)

• Kulturni kompas za Evropo, ki ga je Evropska komisija sprejela 12. novembra 2025, je strateški okvir, namenjen vključevanju kulture v oblikovanje politik Evropske unije.

• Skupna izjava „Evropa za kulturo – Kultura za Evropo“.

Kontaktni podatki

Víctor Moreno Morales de Setién
Tel.: +32 475999662
victor.morenomoralesdesetien@cor.europa.eu