Evropska varnost bo zgrajena v evropskih regijah ali pa je sploh ne bo.

Evropa mora prednosti svojih regij spremeniti v večjo varnost, industrijsko zmogljivost in odpornost.

Nenehna vojna agresija Rusije proti Ukrajini ter porast kibernetskih napadov, sabotaž in drugih hibridnih groženj so evropske varnostne izzive približali njenim državljanom. Evropski odbor regij (OR) v mnenju, sprejetem 13. oktobra, poziva k hitrejšemu izvajanju načrta EU za preobrazbo obrambne industrije ter k polni vključenosti regij in mest v krepitev evropske industrijske zmogljivosti.

V mnenju, ki ga je pripravil Tadeusz Truskolaski (PL/EA), župan mesta Białystok, EESO meni, da Evropa potrebuje geografsko bolj raznoliko ter bolj povezano in interoperabilno obrambno industrijo z močnejšimi dobavnimi verigami in tesnejšim sodelovanjem med regijami.

OR navaja rusko vojno proti Ukrajini ter kibernetske napade, sabotaže, napade na kritično infrastrukturo in ponavljajoče se vdore dronov v evropski zračni prostor kot dokaz bistveno spremenjenega varnostnega okolja, ki zahteva usklajen evropski pristop k odkrivanju, zaščiti in odzivanju, ne pa razdrobljenih nacionalnih prizadevanj.

Naložbe v obrambo bi morale okrepiti evropske regije

OR želi, da Evropska komisija in države članice opredelijo regionalne zmogljivosti in specializacije, da bi lahko naložbe usmerili tja, kjer bodo imele največji učinek. V njem je navedeno, da bi bilo treba MSP, zagonska podjetja, industrijske grozde, univerze in raziskovalna središča vključiti že od samega začetka, skupaj z večjimi obrambnimi podjetji.

V mnenju je navedeno, da bi morale imeti obetavne zamisli jasnejšo pot od preskušanja do javnega naročanja in proizvodnje. Poziva tudi k enostavnejšemu dostopu do financiranja, javnega naročanja in certificiranja, krajši poti od inovacij do trga in manjšemu upravnemu bremenu, pri čemer je treba ohraniti preglednost ter okoljske, socialne in varnostne zaščitne ukrepe.

Po mnenju OR bi bilo treba s financiranjem obrambe več kot povečati proizvodnjo. Naložbe bi morale ustvariti kvalificirana delovna mesta, pomagati lokalnim podjetjem pri rasti, izboljšati infrastrukturo z dvojno rabo in podpirati inovacije s civilnimi aplikacijami. OR poudarja, da bi morale te naložbe dopolnjevati kohezijsko politiko in ne preusmerjati denarja stran od regionalnega razvoja.

V mnenju poziva k jasnim zavezam, s katerimi bi zagotovili, da bodo nove naložbe in priložnosti EU odprte za MSP, koristile regionalnim gospodarstvom, okrepile znanja in spretnosti, povečale odpornost dobavne verige in spodbujale geografsko porazdelitev proizvodnje. Poudarja tudi posebne potrebe regij, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino ter se soočajo z večjimi varnostnimi pritiski in potrebujejo zanesljivo in dolgoročno podporo.

Ukrajina prispeva dragocene izkušnje k obrambnim prizadevanjem Evrope

OR želi, da bi imela Ukrajina večjo vlogo v evropskih obrambnih projektih in industrijskih dobavnih verigah, pri čemer trdi, da sta varnost EU in Ukrajine tesno povezani.

Ukrajina je postala eno najbolj dinamičnih inovacijskih okolij na področju obrambe na svetu, zlasti na področju dronov, protidronskih sistemov, umetne inteligence, elektronskega vojskovanja, digitalnih rešitev, logistike in kriznega upravljanja. Njegova moč ni le v hitrem razvoju novih tehnologij v dejanskih operativnih razmerah, zbiranju takojšnjih povratnih informacij in njihovem prilagajanju nastajajočim grožnjam z izjemno hitrostjo, kar bi lahko koristilo evropski obrambni industriji.

Mnenje poziva k tesnejšemu sodelovanju, da bi ukrajinskim in evropskim partnerjem omogočili, da skupaj razvijajo, preskušajo, naročajo in proizvajajo rešitve. Kot primere navaja pobude, kot so BraveTechEU in tehnološke zveze EUDIS. Evropa lahko zagotovi obseg, naložbe in industrijske zmogljivosti, Ukrajina pa prispeva agilnost, praktično strokovno znanje in rešitve, ki so že preizkušene na tem področju.

Citat:

• Tadeusz Truskolaski (PL/EA), župan mesta Białystok in poročevalec OR: „Za prebivalce Białystoka in drugih regij na vzhodnem boku Evrope varnost ni abstraktno vprašanje. Vojna v Ukrajini in spreminjajoča se narava groženj kažeta, kako pomembni so postali pripravljenost, odpornost in učinkovito sodelovanje. Naša naloga ni povzročanje alarma, temveč zagotavljanje, da se ljudje s konkretnimi ukrepi počutijo varne. Evropa potrebuje enotnost, industrijsko zmogljivost in učinkovite mehanizme za odzivanje, da bi to dosegla - ne v desetih letih, ampak zdaj. Države članice in regije morajo zato sodelovati, da bi okrepile evropske dobavne verige in inovacije hitreje preoblikovale v praktične rešitve. Obmejne regije morajo biti polnopravne partnerice pri odločitvah, ki oblikujejo varnost Evrope.“

Ozadje:

• V oceni Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS), objavljeni julija 2026, je bilo dokumentiranih 144 domnevnih vdorov ruskih dronov v 13 držav Nata in Irsko med avgustom 2024 in februarjem 2026, vključno z incidenti, ki so prizadeli letališča, vojaške objekte in drugo občutljivo infrastrukturo. Nadaljnji incidenti v letu 2026 kažejo, da se je skupno število evidentiranih primerov povečalo na približno 200 in se še naprej povečuje.
• Časovni načrt EU za preoblikovanje obrambne industrije je del širših prizadevanj za izboljšanje obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030. Načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 določa mejnike na področju zmogljivosti in predlaga štiri vodilne evropske projekte: straža vzhodnega krila, evropska pobuda za obrambo pred droni, evropski zračni ščit in evropski vesoljski ščit. Komisija je 3. julija 2026 predlagala pet evropskih obrambnih projektov skupnega interesa v okviru programa za evropsko obrambno industrijo v vrednosti 1,5 milijarde evrov, pri čemer je za njihovo uvedbo in uporabo namenjenih 325 milijonov evrov. Zajemajo drone in protidronske sisteme, pomorsko obrambo in obrambo morskega dna, vesoljsko, zračno in raketno obrambo ter varnost vzdolž vzhodnega boka EU. V vsakem projektu v povprečju sodeluje 18 držav članic, Ukrajina pa v štirih od petih. Več informacij je na voljo pri Evropski komisiji: skupni obrambni projekti; program za evropsko obrambno industrijo; Načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030. Širši okvir vključuje tudi instrument SAFE v vrednosti 150 milijard evrov, omnibus za obrambno pripravljenost in 1 milijardo evrov v okviru delovnega programa Evropskega obrambnega sklada za leto 2026.
• Mnenje OR je bilo sprejeto na 173. plenarnem zasedanju 13. oktobra 2026.

Kontaktna oseba:
Wioletta Wojewodzka
Tel: +32 473 84 39 86
wioletta.wojewodzka@cor.europa.eu