Makroregionalna strategija za Atlantik bi morala združiti morje in kopno

Evropski odbor regij (OR) je predstavil svoje predloge za nastajajočo makroregionalno strategijo EU za Atlantik, v katerih je pozval k boljšim prometnim in energetskim povezavam, usklajenemu financiranju ter polni formalni vlogi lokalnih in regionalnih oblasti pri njenem upravljanju.

Mnenje z naslovom Atlantska makroregija je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju OR 14. oktobra. Odziva se na poziv Evropskega sveta iz decembra 2025 Evropski komisiji, naj v sodelovanju z državami članicami do junija 2027 razvije makroregionalno strategijo za Atlantik.

OR poziva, naj se v strategijo vključi obstoječa atlantska pomorska strategija, okrepita povezljivost in teritorialna kohezija vzdolž atlantske obale ter podpre z okvirom financiranja, ki bo ohranjal teritorialno razsežnost kohezijske politike.

Predlog bi združil pomorske in kopenske izzive v okviru enotne strategije za atlantsko območje.

Poročevalec Ander Caballero Barturen (ES/Renew Europe), generalni sekretar za zunanje delovanje baskovske vlade, in predsednik Baskovske avtonomne skupnosti Imanol Pradales Gil (ES/Renew Europe), ki je mnenje predstavil na plenarnem zasedanju OR, sta razvoj pomorske makroregionalne strategije za Atlantik opisala kot zgodovinski korak za atlantsko območje.

Povezljivost, podnebje in demografija

V mnenju je poudarjena kombinacija geografskih, gospodarskih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča atlantska obala. Ti vključujejo oddaljenost od glavnih gospodarskih središč EU, neustrezne prometne povezave, staranje prebivalstva, tveganje depopulacije, nedovoljene migracije z zahodnoafriške obale in vse večjo izpostavljenost ekstremnim vremenskim pojavom. Nekatere se soočajo tudi z dodatnimi izzivi, povezanimi s statusom najbolj oddaljene regije EU.

OR poziva k močnejšim železniškim, pristaniškim, energetskim in digitalnim povezavam, zlasti železniškim povezavam med atlantskimi regijami Iberskega polotoka in preostalo Evropo.

Poziva tudi, naj se v strategiji uporabi diferenciran teritorialni pristop, ki ne bo združeval koristi na uspešnejših območjih, in naj se vlaga v to, da bodo manjša mesta, vasi in oddaljene skupnosti privlačnejši za življenje in delo, s čimer bi se okrepilo tisto, kar se v mnenju imenuje „pravica ostati“.

Prednostne naloge in financiranje

OR podpira pet prednostnih nalog časovnega načrta, ki ga je pripravila Konferenca obrobnih obmorskih regij Evropske komisije za atlantski lok: in sicer inovacije in trajnostnost, izboljšane medsebojne povezave, prilagajanje podnebnim spremembam, socialna kohezija in boljše upravljanje. Predlaga, da se doda medsektorska razsežnost, ki vključuje tehnološko suverenost, geoekonomsko varnost in odpornost atlantske industrije.

Kar zadeva financiranje, bi morala biti strategija po mnenju OR usklajena z instrumenti EU v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, kot so Instrument za povezovanje Evrope III, načrti za nacionalna in regionalna partnerstva ter Evropski sklad za konkurenčnost. Odbor želi, da se program Interreg ohrani in okrepi, zavrača vsak centraliziran pristop, ki bi lahko oslabil teritorialno razsežnost kohezijske politike, in poudarja „virtualni skupni sklad“, prek katerega bi atlantske regije usklajevale programe in razpise, hkrati pa upravljale lastna sredstva.

Upravljanje na več ravneh

V mnenju se predlagata eno samo šestmesečno predsedstvo, ki ga vsaka država članica skupaj s svojimi regijami organizira za dve leti, in ena generalna skupščina. Obstoječi usmerjevalni odbor EU za pomorstvo v Atlantiku bi dopolnjeval nov usmerjevalni odbor za prednostne naloge na kopnem. Vsak odbor bi imel predstavnika v drugem.

OR v mnenju predlaga tudi, da bi moral biti stalni sekretariat, ki bi se financiral predvsem prek programa Interreg, v celoti operativen do druge polovice leta 2027, skupaj z atlantsko opazovalnico in skupno delovno skupino za financiranje. V mnenju je poudarjeno tudi, da bi morala makroregija ostati odprta za sodelovanje z ozemlji zunaj EU, povezanimi z atlantsko obalo, kar bi sčasoma lahko vključevalo Združeno kraljestvo in Kanado ter države in regije, kot sta Wales in Quebec.

Ozadje

• Mnenje Atlantska makroregija je pripravila komisija OR za politiko teritorialne kohezije in proračun EU (COTER), komisija pa ga je sprejela 25. junija 2026.

• „Časovni načrt za atlantsko makroregijo“ je pripravila Komisija atlantskega loka in ga junija 2025 predstavila na generalni skupščini Konference obrobnih obmorskih regij Evrope v Sevilli.

Kontakt Víctor
Moreno Morales de Setién
Tel.: +32 475 999 662
victor.morenomoralesdesetien@cor.europa.eu