Regije in mesta potrebujejo več sredstev za uresničevanje okoljskih ciljev EU

Lokalni in regionalni voditelji so opozorili, da je trdovratno vrzel med potrebnimi ambicijami in dejanskim izvajanjem okoljske zakonodaje EU mogoče odpraviti le, če mesta in regije prejmejo bolj ciljno usmerjeno finančno in upravno podporo. Priporočila so del mnenja, ki ga je pripravila predsednica dežele Umbrija Stefania Proietti (IT/PES) in sprejel Evropski odbor regij (OR) 14. oktobra.

Glede na četrti pregled izvajanja okoljske politike, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2025, so letni stroški neizvajanja okoljskih pravil na ravni EU ocenjeni na približno 180 milijard EUR zaradi stroškov zdravstvenega varstva, prezgodnjih smrti, potrebe po nujnih ukrepih in izgube ekosistemskih storitev.

OR v mnenju poudarja, da skladnost z okoljsko zakonodajo ni breme, temveč stroškovno učinkovita gospodarska strategija za preprečevanje višjih stroškov v prihodnosti: vrzel pri izvajanju bi bilo mogoče premostiti z letnimi naložbami v višini 122 milijard EUR. Vendar so člani komisije ENVE OR in Evropski parlament v začetku tega tedna opozorili, da bi predlagano zmanjšanje naslednjega dolgoročnega proračuna EU lahko ogrozilo sposobnost lokalnih in regionalnih oblasti za ukrepanje.

Lokalni in regionalni voditelji so pozdravili prizadevanja za upravno poenostavitev, vendar so poudarili, da ne smejo nikoli privesti do skrite deregulacije ali znižati standardov zaščite. Ker lokalne in regionalne oblasti izvajajo velik del okoljske zakonodaje EU, bi morala Evropska komisija bolje izkoristiti njihove izkušnje s praktično učinkovitostjo in morebitnimi težavami pri izvajanju, s katerimi se lahko srečujejo na terenu.

OR poziva tudi, naj ocena socialnih in teritorialnih učinkov postane steber prihodnjih pregledov izvajanja okoljske politike, da bi izmerili stroške in koristi za prebivalstvo, zlasti skupine, ki jim grozi energetska, vodna ali mobilnostna revščina.

Trenutno poteka več kot 300 aktivnih postopkov EU za ugotavljanje kršitev v zvezi z okoljsko zakonodajo, od katerih jih je 45 % povezanih z onesnaževanjem, kar kaže na težave pri zagotavljanju izvajanja po vsej EU. OR poziva, naj se postopki spremljanja in postopki za ugotavljanje kršitev dopolnijo z močnejšo „proaktivno pomočjo pri izvajanju“ za lokalne in regionalne oblasti, ki bo zagotavljala učinkovita operativna orodja, dostop do informacij, ciljno usmerjeno tehnično podporo in dostopna finančna sredstva. Priporočajo tudi razvoj inovativnih mehanizmov, da bi lahko prihodki od okoljskih kazni in sistemov obdavčitve onesnaževanja pomagali pri izpolnjevanju potreb na terenu, zlasti v prizadetih regijah.

OR se osredotoča tudi na krožno gospodarstvo kot strateški vzvod za konkurenčnost, odpornost in strateško avtonomijo Evrope in njenih regij ter poziva EU, naj podpre trg sekundarnih surovin, da bi postal gospodarsko konkurenčen primarnim neobdelanim virom, in zagotovi poštene cene, ki nagrajujejo uspešna območja.

Poleg tega je v mnenju poudarjeno, da je treba načelo, da se ne škoduje bistveno, uporabljati horizontalno in sorazmerno v vseh politikah in naložbah EU ter odvračati od naložb v tehnologije, ki ovirajo in upočasnjujejo razogljičenje in doseganje okoljskih ciljev.

Citat

Rappourteur Stefania Proietti (IT/PES), predsednik dežele Umbrije: „Okoljska politika EU deluje le, če jo je mogoče izvajati v vseh mestih in regijah ter na pošten in pravičen način. Pregled izvajanja okoljske politike je ključni trenutek resnice: kaj deluje, kaj ne, kakšen je socialni in teritorialni učinek zakonodaje EU in kje je potrebna podpora. Prehod ne bo uspešen, če bo le na ramenih najšibkejših v družbi. Mesta in regije potrebujejo stabilna pravila, ustrezno financiranje in tehnično strokovno znanje. Poenostavitev mora olajšati izvajanje, zlasti za manjše lokalne in regionalne oblasti ter ranljive družbene skupine, ne pa oslabiti varstva okolja.“

Ozadje

• Fotografije in videoposnetki s plenarnega zasedanja.
• Sledite računu tiskovne službe na X .