Izredne podnebne razmere: Prihodnji proračun EU mora podpirati prizadevanja mest in regij

Po enem najbolj ekstremnih vročinskih valov v srednji in zahodni Evropi mesta in regije pozivajo EU, naj zagotovi, da bo naslednji dolgoročni proračun EU vključeval jasno in namensko podporo za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev na lokalni in regionalni ravni.

Lokalni in regionalni voditelji so v razpravi z izvršno podpredsednico Evropske komisije Tereso Ribera pozdravili njeno zavezanost ohranjanju energetskih in podnebnih ukrepov na vrhu dnevnega reda EU ter poudarili, da je prehod na čisto energijo nujen z gospodarskega vidika, kot kažejo številne energetske krize. Poudarili so tudi pomen podnebnih in okoljskih ukrepov na podnacionalni ravni na svetovni ravni, in sicer s sklopom priporočil za 31. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP31) in 17. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP17) o biotski raznovrstnosti.

Evropski odbor regij je na plenarnem zasedanju 1. julija sprejel mnenje pod vodstvom župana Varšave Rafała Trzaskowskega (PL/EPP), v katerem opozarja, da bi lahko predlagana struktura naslednjega večletnega proračuna EU oslabila uresničevanje podnebnih in okoljskih ciljev EU ter povečala teritorialne razlike. V mnenju je izražena tudi zaskrbljenost zaradi dvoumnosti ciljev in opredelitev.

OR v mnenju poudarja, da bo splošni cilj 35 % porabe, povezane s podnebjem in okoljem – do 43 % v nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih ter v Evropskem skladu za konkurenčnost – težko doseči brez močne teritorialne odgovornosti, jasne porazdelitve odgovornosti med različnimi ravnmi upravljanja in predvidljivega financiranja, povezanega s podnebnimi, energetskimi in okoljskimi strategijami. Poudarja potrebo po preglednem sledenju odhodkom, zanesljivih metodologijah razvrščanja in jasnih kazalnikih uspešnosti, da bi preprečili lažno zeleno oglaševanje in zagotovili, da cilj 35 % na verodostojen in dokazljiv način izpolnjuje podnebne in okoljske zaveze EU.

Poleg tega so regije in mesta izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja namenskega programa za okoljske ukrepe po vključitvi komponente programa LIFE Narava in biotska raznovrstnost v širši večprednostni instrument EU. Glede na osrednjo vlogo mest za blaginjo, inovacijsko zmogljivost in trajnostno konkurenčnost Evrope OR meni, da bi moral instrument EU vključevati zaščitena proračunska sredstva za ciljno usmerjeno pomoč in neposredno financiranje projektov zelenega prehoda za mesta in kraje vseh velikosti.

OR je sprejel tudi priporočila za 31. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC COP31) in 17. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP17) o biotski raznovrstnosti, ki bosta potekali to jesen. V mnenju, ki ga vodi predsednik komisije ENVE Kostas Bakoyannis (EL/EPP), član mestnega sveta Aten, so poudarjene močne povezave med podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in odpornostjo na vodo ter poudarjeno, da so svetovne zaveze glede biotske raznovrstnosti in podnebja odvisne od njihovega izvajanja na lokalni ravni. Regije in mesta pozivajo EU in nacionalne vlade, naj zagotovijo smiselno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti – ne le kot opazovalk, temveč tudi kot prispevajočih k izvajanju, poročanju in odgovornosti, podprto z boljšim dostopom do financiranja, znanja in podatkov. 

Citati:

Kata Tüttő, predsednica Evropskega odbora regij in članica mestnega sveta Budimpešte: „V zadnjih letih se je politična pozornost Evrope razumljivo preusmerila na meje, varnost in geopolitične krize. Za lokalne in regionalne voditelje pa podnebna kriza nikoli ni minila. Vsak vročinski val, vsaka suša, vsak požar in vsaka poplava nas opominja, da se naša mesta segrevajo, naše reke izsušujejo in naše skupnosti postajajo bolj ranljive. Lokalne in regionalne oblasti so še naprej odgovorne za izvajanje večine ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev. Zdaj je vprašanje, ali bodo še vedno imeli sredstva za nadaljevanje. V naslednjem proračunu EU je treba ohraniti dolgoročno poslanstvo kohezijske politike, in sicer naložbe v regije, infrastrukturo, naravo in energetske sisteme, ne pa postati trajno orodje za odzivanje na krize. Še vedno imamo čas, da ta trend obrnemo, in zelo cenim zavezo izvršne podpredsednice Ribere, da bodo podnebni in energetski ukrepi ostali trdno na dnevnem redu EU.“

Rafał Trzaskowski (PL/EPP), župan Varšave in poročevalec OR za mnenje Vključevanje podnebnih, energetskih in okoljskih prednostnih nalog v večletni finančni okvir: „Evropa, ki vlaga v čisto energijo, prilagajanje podnebnim spremembam in inovacije v svojih regijah in mestih, bo varnejša, odpornejša in uspešnejša. Zato morajo nacionalni programi za okrevanje in odpornost vključevati platforme za upravljanje na več ravneh ter obvezna poglavja o mestih in regijah, Evropski sklad za konkurenčnost pa mora zagotoviti neposredno financiranje lokalnih energetskih in podnebnih načrtov ter priznati infrastrukturo z dvojno rabo. Večletni finančni okvir bi moral zagotoviti ciljno usmerjeno pomoč in neposredno financiranje za projekte prehoda v mesta vseh velikosti, s čimer bi se povečale priložnosti za pilotne projekte in eksperimentiranje. Območja, ki strateško vlagajo v energetski prehod, privabljajo talente, ustvarjajo kakovostna delovna mesta ter ostajajo gospodarsko močna in odporna. „

Kostas Bakoyannis (EL/EPP), član mestnega sveta Aten, predsednik komisije ENVE in poročevalec OR za mnenje Globalna podnebna in energetska vizija EU – za bolj vključujoča globalna pogajanja o podnebju in okolju: „V tem mnenju so določene politične prednostne naloge OR pred dvema letošnjima ključnima svetovnima konferencama: Konferenca pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti (COP17) o biotski raznovrstnosti in 31. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC COP31) o podnebju. Ker se Evropa sooča z rekordnimi vročinskimi valovi, vse večjo energetsko negotovostjo in vse večjim pritiskom na skupnosti, je sporočilo jasno: pospešiti moramo prehod s fosilnih goriv, okrepiti prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam in vlagati v sonaravne rešitve, ki varujejo ljudi in ekosisteme. V regijah in mestih globalne zaveze postanejo dejanski ukrepi, zato jih je treba priznati kot polnopravne partnerje pri uresničevanju podnebnih ciljev in ciljev na področju biotske raznovrstnosti.“

Več informacij:

· Fotografije in videoposnetki razprave na plenarnem zasedanju OR in tiskovna konferenca z izvršnim podpredsednikom Ribero

Evropa je celina z najhitrejšim segrevanjem na svetu, vročinski valovi pa v Evropi povzročijo več smrti kot vse druge naravne nesreče skupaj. Teden pred plenarnim zasedanjem je bil eden najbolj vročih v srednji in zahodni Evropi. Rekordno visoke temperature so bile izmerjene v Nemčiji (41,7 °C), na Poljskem (40,5 °C), Češkem (41,9 °C) in Danskem (36,6 °C). Francija je 24. junija zabeležila svoj najtoplejši dan doslej s povprečno nacionalno temperaturo 30,0 °C, prve ocene pa kažejo znatno prekomerno umrljivost, zlasti med starejšimi. Študija, ki jo je objavil World Weather Attribution, kaže na jasno povezavo med intenzivnostjo vročinskega vala in povečanjem emisij fosilnih goriv.

· Sprejeto mnenje je del niza 20 mnenj, v zvezi s katerimi OR ocenjuje posebne vidike in predpise prihodnjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034: preveri časovni načrt mnenj. Predlog Evropske komisije določa splošni cilj 35-odstotne porabe za podnebne in okoljske ukrepe v različnih programih, kar pomeni, da bi bilo za podporo podnebnim in okoljskim ciljem mobiliziranih več kot 700 milijard evrov. Nacionalni in regionalni partnerski načrti, ki bi združevali sredstva za regionalni razvoj in skupno kmetijsko politiko, bi bili glavno orodje za podporo lokalnim skupnostim in podjetjem pri prehodu na čisto energijo s 43-odstotnim ciljem porabe za podnebne in okoljske ukrepe. Vendar reforme ne predvidevajo posebnega programa, ki bi bil osredotočen na okolje in podnebne ukrepe ter dostopen lokalnim in regionalnim deležnikom, kot je LIFE v sedanjem proračunskem obdobju. 

· Konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP31 UNFCCC) bo potekala od 9. do 20. novembra 2026 v Antaliji v Turčiji. OR v mnenju, ki ga je sprejel, poziva pogodbenice, naj na konferenci COP31 obnovijo zaveze, sprejete na konferenci COP28, in se dogovorijo o verodostojnem načinu za hitro postopno opuščanje fosilnih goriv, potrojitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in dvojno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 v skladu z industrijsko konkurenčnostjo, tehnološkimi inovacijami in socialno pravičnostjo. Delegacija OR bo pozvala EU, naj prevzame vodilno vlogo pri prizadevanjih za vzpostavitev pooblaščenega in časovno omejenega dialoga na več ravneh na svetovni ravni ter odpravi ovire za dostop mest in regij do podnebnega financiranja.

· OR bo zastopal tudi evropske lokalne in regionalne oblasti na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti (COP17 Konvencije o biološki raznovrstnosti) v Erevanu v Armeniji od 19. do 30. oktobra 2026. OR v mnenju poudarja, da varstvo in obnova biotske raznovrstnosti krepita tudi prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni in regionalni ravni. Poziva k pravočasni reviziji, sprejetju in učinkovitemu izvajanju nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ob sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti. Na konferenci COP17 bi bilo treba pripraviti tudi ambiciozen sveženj za mobilizacijo sredstev, ki bi mestom in regijam omogočil boljši dostop do financiranja. 

Kontaktna oseba:

Lauri Ouvinen
Tel. +32 473536887
lauri.ouvinen@cor.europa.eu