Predsednik Sandu nagovoril prvo sejo skupnega posvetovalnega odbora EU-Moldavija

Evropski odbor regij v Kišinjevu začenja tudi novo pilotno akademijo vzhodnega partnerstva za lokalne in regionalne javne uslužbence.

Ustanovna seja skupnega posvetovalnega odbora med Evropskim odborom regij in Republiko Moldavijo, ki je potekala 15. septembra v prestolnici Moldavije Kišinjevu, je bila močan politični znak podpore poti te države k članstvu v EU. Dan prej je Kišinjev gostil tudi 15. letno srečanje Konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP). Poglobila se je v tuje manipuliranje z informacijami in ustanovila pilotno spletno akademijo za javne uslužbence.

Moldavska predsednica Maia Sandu je na prvi seji skupnega posvetovalnega odbora osebno nagovorila lokalne in regionalne voditelje EU ter Moldavije. V svojem osrednjem govoru je srečanje označila za pomemben vir zagona za državo, ko napreduje na poti k EU, in poudarila vlogo nove oblike pri neposredni izmenjavi izkušenj, najboljših praks ter kulturnih in šolskih izmenjav.

Poglobitev dialoga na lokalni in regionalni ravni

Skupni posvetovalni odbor je potrdil skupno izjavo, v kateri je pozval k večji decentralizaciji, finančni avtonomiji, vključujočemu upravljanju in strukturiranemu sodelovanju združenj lokalne uprave. V dokumentu, pripravljenem na predlog člana OR v skupnem posvetovalnem odboru Emila Draghicija (RO/EA), je poudarjena potreba po namenski podpori EU, tesnejšem čezmejnem sodelovanju in uskladitvi z evropskimi demokratičnimi standardi. 

Za nadgradnjo sodelovanja OR z Moldavijo iz delovne skupine v skupni posvetovalni odbor je bilo potrebno manj kot leto in pol. To kaže na močno politično podporo lokalni demokraciji in upravljanju na več ravneh kot nepogrešljivima elementoma za uspešno širitev EU. Ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora je priznanje ključne vloge lokalnih in regionalnih oblasti v prihodnosti Moldavije v EU. Odraža trdno zavezo EU in Moldavije, da bosta poglobili medsebojni dialog in sodelovanje na lokalni in regionalni ravni.

Povezovanje odločanja in izvajanja

OR in Moldavija sta s skupnim posvetovalnim odborom postavila temelje za dolgoročno partnerstvo, ki bo zagotovilo, da bodo lokalne in regionalne oblasti na obeh straneh dejavno vključene v pristopni proces države. Forum bo pomagal opredeliti posebne potrebe, predlagati praktične rešitve in politična priporočila na podlagi izkušenj v državah članicah EU in drugih pridruženih državah. Ponuja platformo za posvetovanje o namenski podpori, ki se zagotavlja v okviru instrumenta za reforme in rast, ter o sredstvih, ki so na voljo v naslednjem proračunu EU. Je prostor za medsebojne izmenjave med občinami in regijami – tako na politični kot na tehnični ravni – za prenos ključnega znanja in skupne projekte, ki lahko pomagajo pospešiti vključevanje Moldavije v EU. Nenazadnje je cilj skupnega posvetovalnega odbora okrepiti institucionalna partnerstva, na primer s Kongresom Sveta Evrope. 

Na ravni EU bodo spoznanja skupnega posvetovalnega odbora o tem, kako se reforme dojemajo in izvajajo na lokalni ravni, predstavljala dragoceno gradivo za letno poročilo o širitvi za Moldavijo, ki ga bo pripravila Evropska komisija.

Boj proti tujemu manipuliranju z informacijami

Kišinjev je 14. septembra gostil še en pomemben dogodek – 15. letno srečanje Konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP). V središču razprave so bili tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter položaj lokalnih in regionalnih medijev v državah vzhodnega partnerstva. Moldavija je  poleg Ukrajine zaradi procesa pristopa k EU in strateške usmeritve med glavnimi cilji tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Nedavne volitve so pokazale vse bolj prefinjeno vmešavanje, ki je vključevalo usklajene spletne kampanje, mreže dezinformiranja in poskuse oblikovanja odnosa javnosti do procesa evropskega povezovanja v državi.

Krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih javnih uslužbencev

Na seji CORLEAP v Kišinjevu je OR začel pilotni projekt za akademijo vzhodnega partnerstva za javno upravo na lokalni in regionalni ravni, ki bi javnim uslužbencem iz partnerskih držav omogočila neposreden dostop do evropskih institucij, strokovnega znanja in resničnih primerov iz mest in regij EU. Spletni tečaji bodo na voljo v jezikih udeležencev. Učni načrt bo vključeval praktičen vpogled v to, kako mesta in regije EU rešujejo vsakodnevne težave, in bo omogočil čezmejno mreženje z vrstniki. Pilotna akademija bo potekala v prvi polovici leta 2027.

Citati:

• Kata Tüttő (HU/PES), predsednica Evropskega odbora regij: „Udeležba predsednice Maie Sandu na današnji ustanovni seji skupnega posvetovalnega odbora je jasen znak popolnega zagona na poti Moldavije k pristopu k EU. Moldavija se je jasno in pogumno odločila za približevanje Evropski uniji. Evropski odbor regij odločno podpira to izbiro. Menimo, da pri širitvi ne gre le za pogajanja o poglavjih in usklajevanje zakonodaje. Gre za približevanje Evrope državljanom. Zato morajo biti mesta, občine in regije že od samega začetka del tega procesa. Skupni posvetovalni odbor bo močan vzvod za uresničitev tega cilja.“
• Maia Sandu, predsednica Republike Moldavije: „Naše partnerstvo na državni ravni se razvija v veliko konkretnejši obliki med moldavskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter njihovimi partnerji v drugih evropskih državah. To omogoča neposredno izmenjavo izkušenj, najboljših praks ter kulturnih in šolskih izmenjav. Pozdravljamo ustanovitev akademije vzhodnega partnerstva za javno upravo, ki bo pomemben instrument za krepitev zmogljivosti javnih uslužbencev na regionalni in lokalni ravni. Današnje srečanje in prihodnje delo skupnega posvetovalnega odbora Moldavije in Evropskega odbora regij sta še en pomemben zagon v teh prizadevanjih.“
• Mariana Gâju (RO/PES), sopredsednica skupnega posvetovalnega odbora EU-Moldavija in županja občine Cumpăna Commune v okrožju Constanța: „Moldavija evropske prihodnosti ne bo gradila samo v pogajalskih sobah. Zgrajena bo v vseh mestih in vaseh, kjer morajo reforme resnično vplivati na vsakdanje življenje ljudi. Novi skupni posvetovalni odbor lokalne oblasti iz opazovalcev preoblikuje v partnerje in jim daje večjo vlogo v tem procesu. Skupaj si bomo prizadevali, da pristop okrepi lokalno demokracijo, izboljša javne storitve in zagotovi, da nobena skupnost ne bo zapostavljena.“
• Valentina Casian, sopredsednica skupnega posvetovalnega odbora in županja občine Strășeni: „Danes smo naredili pomemben korak, da bo glas naših skupnosti bližje Evropi. Skupni posvetovalni odbor je struktura, ki se pričakuje že desetletje. Želim si, da bi ta platforma vzpostavila stalno povezavo za spodbujanje institucionalnega dialoga med Evropsko unijo ter nacionalno in lokalno ravnjo v Republiki Moldaviji. Lokalne oblasti pozivam k aktivni vlogi v procesu evropskega povezovanja, saj evropskega povezovanja ni mogoče doseči le z odločitvami in politikami. Zgrajena je v skupnostih, šolah, infrastrukturi in javnih storitvah visoke kakovosti, v učinkoviti in pregledni upravi, ki je blizu ljudem. Moldavske skupnosti morajo biti dejaven del te evropske gradnje.“
• Patrick Molinoz (FR/PES), vršilec dolžnosti sopredsednika CORLEAP in podpredsednik regije Bourgogne-Franche-Comté: „Cilj tujega vmešavanja je povsod manipulirati z javnim mnenjem. Spodkopava celo lokalno raven, ki uživa najvišjo raven zaupanja med državljani. Mesta in regije morajo zato imeti ustrezna orodja za zagotavljanje svoje kibernetske varnosti in boj proti takemu vmešavanju ter, širše, vsem oblikam dezinformacij. Evropo pozivamo, naj podpre lokalne oblasti, neodvisno novinarstvo in medijsko pismenost. Zaščita našega informacijskega prostora je bistvena za ohranjanje demokracije, začenši na lokalni ravni.“
• Constantin Cojocari, sopredsednik CORLEAP in župan mesta Edinet, Moldavija: „Kot župan in sopredsednik konference CORLEAP, pa tudi kot nekdanji učitelj in ravnatelj šole sem vesel, da začenjamo pilotni projekt akademije vzhodnega partnerstva za javno upravo na lokalni in regionalni ravni. Gre za izvajanje dolgoročnega sklepa CORLEAP ter odgovor na dejanske in velike potrebe javnih uslužbencev v lokalni in regionalni javni upravi v Moldaviji in drugih državah vzhodnega partnerstva. Upam, da je ta pilotni projekt šele začetek obsežne akademije.“

Ozadje:

• Videoposnetek 15. letnega srečanja CORLEAP v Kišinjevu v Moldaviji.

• Videoposnetek seje skupnega posvetovalnega odbora EU-Moldavija 15. septembra 2026 v Kišinjevu.

• Mnenje OR Širitveni sveženj 2025 – Ukrajina, Moldavija inamp; Gruzija. Poročevalec: Patrick Molinoz (FR/PES), podpredsednik regije Bourgogne-Franche-Comté

• CORLEAP je edina platforma EU, ki ponuja priložnost za razpravo o prispevku mest in regij k razvoju držav vzhodnega partnerstva EU (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina). CORLEAP sestavlja 33 regionalnih in lokalnih politikov: 18 članov OR in 15 predstavnikov iz petih držav vzhodnega partnerstva. Vsaka država vzhodnega partnerstva ima tri sedeže. Sedeži EU so razdeljeni glede na politično sestavo OR in razdeljeni med njegovih šest političnih skupin: Evropska ljudska stranka (EPP), Stranka evropskih socialistov (PES), Renew Europe (RE), Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Evropska zveza (EA) in Zeleni. Med letnimi sejami CORLEAP predsedstvo deluje kot usmerjevalni organ. Predsedstvo je odgovorno za usklajevanje dela konference CORLEAP, spremljanje njenih dejavnosti, poročil in resolucij. Sestavlja ga pet članov iz partnerskih držav in šest članov OR, ki predstavljajo EU.

• Moldaviji je bil status države kandidatke za članstvo v EU podeljen junija 2022. Po sklepu Evropskega sveta decembra 2023 so se pogajanja začela na prvi medvladni konferenci 25. junija 2025. Moldavija je maja 2025 sprejela nacionalni program za pristop Moldavije za obdobje 2025–2029; julija 2025 pa je bil organiziran prvi vrh EU-Moldavija, ki je zaznamoval novo fazo sodelovanja in povezovanja. Evropska komisija je septembra 2025 zaključila prva celovita poročila o pregledu, marca 2026 pa so se začela tehnična pogajanja o vseh šestih sklopih. Pridružitveni parlamentarni odbor EU-Moldavija je 5. maja 2026 sprejel izjavo, v kateri je pozval k uradnemu začetku pogajanj, moldavska vlada pa je sporočila, da namerava pristopna pogajanja začasno zaključiti do začetka leta 2028. Julija 2026 je evropska integracija Moldavije vstopila v novo fazo z odprtjem drugega pogajalskega sklopa za pristop k EU – o sklopu 6 „Zunanji odnosi“. Instrument za reforme in rast (1,9 milijarde EUR) je ključni instrument za podporo pristopnemu procesu. V naslednjem večletnem finančnem okviru naj bi sodelovanje EU z državami kandidatkami usmerjali nacionalni in regionalni partnerski načrti.