Regije in mesta bodo odločilni za uspeh evropskega raziskovalnega prostora

Lokalni in regionalni voditelji so v razpravi z Ekaterino Zaharieva, evropsko komisarko za raziskave in inovacije na področju zagonskih podjetij, 14. maja pozvali k večji vlogi pri oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora (ERP) in poudarili, da so regije dejavna gonilna sila raziskovalne politike. Ta poziv je bil med ključnimi sporočili mnenja pod vodstvom Melanie Kühnemann-Grunow (DE/PES), ki se zavzema za politike na področju raziskav in inovacij, ki bolje odražajo lokalne potrebe, odpravljajo regionalne razlike in krepijo kohezijo po vsej EU.

Med razpravo so regije in mesta poudarili, da sta sporočilo o izvajanju ERP iz leta 2024 in prihodnji akt o ERP ključni priložnosti za spodbujanje evropskih ekosistemov raziskav in inovacij ter odpravo regionalnih razlik. Poudarili so, da je za uresničitev celotnega potenciala ERP potrebno resnično upravljanje na več ravneh, pri čemer imajo lokalne in regionalne oblasti dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju lokalnih rešitev, ki prinašajo oprijemljive koristi na področjih, kot so podnebni ukrepi, zdravstveno varstvo, razogljičenje industrije in digitalni prehod.

Kljub napredku so med evropskimi regijami še vedno velike razlike na področju raziskav in inovacij. Člani OR so poudarili, da ima kohezijska politika ključno vlogo pri zagotavljanju pravičnega dostopa do virov, spodbujanju regionalnih inovacij in ustvarjanju bolj uravnoteženega evropskega raziskovalnega okolja. Pozvali so k boljšemu usklajevanju kohezijske politike in programa Obzorje Evropa z večjo podporo manj uspešnim regijam. OR je dejal, da bi bilo treba regionalne kazalnike vključiti v mehanizem za spremljanje ERP, da bi lažje opredelili vrzeli in oblikovali bolj ciljno usmerjene in učinkovite politike. 

Lokalne oblasti so se zavzele za tesnejše medregionalno in čezmejno sodelovanje na področju raziskav in inovacij, da bi se zmanjšale regionalne inovacijske vrzeli. Pozvali so k boljšemu usklajevanju in kombiniranju financiranja EU, kot so skladi kohezijske politike, Obzorje Evropa, Interreg, Evropski socialni sklad plus (ESS+), medregionalne naložbe v inovacije (I3) in Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi razvili medregionalne vrednostne verige in spodbujali izmenjavo znanja, ki dejavno vključuje manj uspešne regije. To vključuje odpravo upravnih ovir za mobilnost raziskovalcev, kar bo omogočilo bolj prosto gibanje talentov po Evropi.

Regije in mesta so pozvali k popolni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v forum ERP kot sredstvu za boljšo uskladitev regionalnih inovacijskih strategij s cilji EU. Poudarili so, da je tesnejše sodelovanje med Evropsko komisijo, državami članicami in regijami bistveno za učinkovitejše razširjanje rezultatov raziskav in zagotavljanje oprijemljivih rešitev, ki koristijo družbi in podjetjem.

ČlaniOR so izrazili zaskrbljenost zaradi počasnega napredka EU pri doseganju cilja 3 % BDP za raziskave in inovacije ter pozvali države članice, naj pripravijo jasne nacionalne načrte za povečanje javnega financiranja, ki bi jih dopolnjevale spodbude iz zasebnega sektorja.  

Ko EU pripravlja naslednji okvirni program za raziskave in inovacije (FP10), so regionalni voditelji pozvali k ambicioznemu, dobro financiranemu in neodvisnemu programu, ki bo učinkovito obravnaval teritorialne razlike in bo usklajen s programom politike ERP.

Citati:

Kata Tüttő, predsednica Evropskega odbora regij „S približevanjem naših skupnosti evropskemu raziskovalnemu prostoru lahko sprostimo celoten potencial evropskega raziskovalnega in inovacijskega ekosistema. Zahvaljujem se komisarki Zaharievi za to izmenjavo mnenj, v kateri je OR izrazil, da je njegovo polno sodelovanje ključnega pomena za razvoj raziskav in inovacij; koristim vsem. Močan ERP pomeni, da je treba vsem regionalnim, mestnim in podeželskim območjem omogočiti, da sospodbujajo inovacije, ki odgovarjajo na družbene, okoljske in gospodarske izzive Evrope.“

Ekaterina Zaharieva, evropska komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije: „Regije in mesta so bistvenega pomena za odličnost Evrope na področju raziskav in inovacij. Spodbujanje sodelovanja, krepitev lokalnih ekosistemov in podpiranje raznolikih talentov – naša skupna prizadevanja prispevajo k pozicioniranju EU kot vodilne v svetu. Skupaj zagotavljamo, da bo Evropa ostala najbolj privlačna destinacija za raziskovalce in da bo znanost uspevala na vseh ravneh naše Unije.“

Poročevalka Melanie Kühnemann-Grunow (DE/PES), poslanka berlinske poslanske zbornice: „Dokončanje evropskega raziskovalnega prostora ni le vprašanje konkurenčnosti, temveč tudi pravičnosti, solidarnosti in priložnosti za vse. Ambiciozen in neodvisen deseti okvirni program mora opolnomočiti vse regije, ne le vodilne, da bodo spodbujale raziskave in inovacije, ki koristijo ljudem in planetu. Javne naložbe morajo imeti vodilno vlogo pri zapiranju raziskav in inovacij; ločujem, krepim javne storitve in zagotavljam, da v zeleni in digitalni prihodnosti Evrope ne bo zapostavljeno nobeno ozemlje.“

Ozadje

• Videoposnetek in fotografije s seje.
• Evropska komisija naj bi v drugi polovici leta 2026 objavila akt o evropskem raziskovalnem prostoru.
• Trenutno poteka razprava o 10. okvirnem programu, ki bo začel veljati leta 2028 in bo trajal do leta 2036.
• V poročilu Enrica Lette o enotnem trgu, objavljenem aprila 2024, je predlagano oblikovanje petega stebra: raziskave in inovacije.
• Priporočila za naslednji deseti okvirni program za raziskave in inovacije (mnenje OR, 2024).
• Na poti k celostnemu pristopu politike EU za podporo lokalnim inovacijam za zeleni in digitalni prehod (mnenje OR, 2023).
• Novi inovacijski program za Evropo (mnenje OR, 2022).