Regije in mesta morajo prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi konkurenčnosti Evrope ter poudariti lokalne in regionalne voditelje

Regije in mesta so osrednjega pomena za konkurenčnost Evrope, saj so ključna gonila inovacij, industrije in rasti. Na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij (OR) 4. marca so lokalni in regionalni voditelji z izvršno podpredsednico Komisije Stéphane Séjourné razpravljali o evropski konkurenčnosti in na novo predstavljenem aktu o pospeševanju industrije ter poudarili, da je polno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti ključno za izkoriščanje regionalnih prednosti in zagotavljanje uravnoteženega teritorialnega industrijskega razvoja.  

Regije kot ključni akterji za konkurenčnost Evrope  

Člani OR so med razpravo s Stéphanejem Séjournéjem, izvršnim podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za blaginjo in industrijsko strategijo, poudarili, da sta konkurenčnost Evrope in celovitost enotnega trga odvisni od krepitve vloge regij in mest kot strateških partnerjev pri izvajanju. Poudarili so, da bi lahko EU brez močnega upravljanja na več ravneh in lokalnega pristopa povečala teritorialne razlike, namesto da bi sprostila potencial rasti v vseh regijah. Lokalne in regionalne oblasti upravljajo znaten delež javnih naložb v EU in imajo zato odločilno zmogljivost za spodbujanje inovacij, spodbujanje trajnostnosti in krepitev strateške avtonomije Evrope. Člani OR so poudarili, da regulativna razdrobljenost, upravna bremena in naložbene negotovosti v državah članicah še naprej ovirajo podjetja, zlasti MSP, in slabijo svetovno konkurenčnost Evrope. V zvezi s tem so poudarili, da je treba vzpostaviti pregleden in predvidljiv okvir financiranja.  

Razprava je bila osredotočena tudi na akt o industrijskem pospeševanju, ki ga je istega dne predstavila Evropska komisija, pri čemer so regionalni voditelji poudarili, da je treba pospešiti izdajanje dovoljenj in podpreti čisti prehod energetsko intenzivnih sektorjev, ter poudarili, da bo njegov uspeh odvisen od učinkovitega teritorialnega izvajanja glede na ključno vlogo regij in mest. Komisar Séjourné je ponovno potrdil, da so za zaščito evropske industrije potrebni močna strategija „Made in Europe“, enostavnejša pravila za naložbe in večja podpora regionalnim industrijskim območjem v središču evropskih gospodarskih ekosistemov. Poudaril je, da mora biti rast industrije tesno povezana z zelenim dogovorom, okrepiti teritorialno kohezijo in zmanjšati energetsko odvisnost zaradi naraščajočih cen plina.  

Lokalna strategija za konkurenčnost

Člani OR so po razpravi sprejeli mnenje o Evropskem skladu za konkurenčnost, ki naj bi bil ustanovljen leta 2028 v okviru prihodnjega dolgoročnega proračuna EU, v katerem so opozorili, da združitev 14 programov v en sam instrument ne sme oslabiti predhodno učinkovitih orodij, ki so uspešno dosegla lokalne in regionalne ekosisteme. Predlagali so tudi črtanje možnosti, da države članice financirajo ukrepe evropskega instrumenta za demokracijo prek nacionalnih in regionalnih partnerskih programov.  

Poleg tega lokalni in regionalni voditelji trdijo, da bi bilo treba konkurenčnost v okviru evropskega okvira kompetenc opredeliti kot tržno usmerjeno in lokalno usmerjeno. Poudarili so, da bi morala biti v okvir vrednostne verige evropskega okvira kompetenc vključena vsa ozemlja, pri čemer so poudarili, da niso le prejemniki sredstev EU, temveč tudi ključni katalizatorji, koordinatorji in preizkusni poligoni za regionalne inovacijske ekosisteme. Ti ekosistemi povezujejo univerze, raziskovalna središča, podjetja, zagonska podjetja, MSP in akterje civilne družbe ter so bistveni za prenos prednostnih nalog evropske industrije v konkretne projekte na terenu.  

V mnenju se poziva, naj evropski okvir za konkurenčnost združuje globalno evropsko strategijo za konkurenčnost z močno lokalno razsežnostjo, zlasti s prenovljenimi strategijami pametne specializacije. Poudarja tudi, da je treba ohraniti načelo teritorialne kohezije, in predlaga vključitev načela, da se ne škoduje bistveno koheziji, ter predhodnih ocen teritorialnega učinka za delovne programe in razpise evropskega okvira za demokracijo in človekove pravice. Člani OR so nadalje poudarili pomen podpiranja čistih tehnologij, razogljičenja industrije in prilagajanja podnebnim spremembam kot ključnih elementov konkurenčnosti Evrope. 

Citati

Kata Tüttő, predsednica Evropskega odbora regij: „Konkurenčnost Evrope se ne more povečati, če strategijo EU osredotočimo na nekaj gigatov, izbranih v zaprti sobi v Bruslju. Konkurenčnost in gospodarska odpornost zahtevata policijsko strategijo, ki podpira prizadevanja regij in mest za mobilizacijo inovacijskih zmogljivosti naših MSP na terenu, povezovanje podjetij in raziskav ter ustvarjanje pravih pogojev za razcvet in rast novih zamisli. Centralizirana EU od zgoraj navzdol ne bi bila konkurenčnejša, temveč šibkejša EU, ki ne bi mogla obvladovati sprememb in motenj.“ 

Poročevalec Pehr Granfalk (SE/EPP), član občinskega sveta, Solna: „Večja poenostavitev nikoli ne sme biti sinonim za večjo centralizacijo. Pri oblikovanju naslednjega večletnega finančnega okvira se moramo spomniti: večletni finančni okvir je veliko več kot le proračun – je evropski strateški naložbeni načrt za krepitev konkurenčnosti Evrope in mora delovati po vsej Evropi, tudi na lokalni in regionalni ravni.“ 

Stéphane Séjourné, evropski komisar za blaginjo in industrijsko strategijo: „Regije so v središču evropske industrijske politike. So tisti, ki gostijo industrijske projekte, podpirajo lokalna podjetja, razvijajo infrastrukturo in usposabljajo talente, ki jih bodo potrebovale naše industrije. Industrijski ekosistemi se gradijo tudi v regijah: med podjetji, univerzami, raziskovalnimi središči in lokalnimi organi. Naša ambicija je torej skupna: da bi Evropa postala ne le trg, temveč tudi območje proizvodnje, inovacij in industrijskih delovnih mest. S krepitvijo naše industrije krepimo tudi teritorialno kohezijo, podnebni prehod in gospodarsko suverenost Evrope.“ 

Ozadje

• Videoposnetek in fotografije iz razprave.  

• Evropska komisija je predlagala ustanovitev Evropskega sklada za konkurenčnost v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira 2028–2034. To bi moralo privesti do naložb v strateške tehnologije, da bi poenostavili in pospešili financiranje EU ter spodbudili zasebne in javne naložbe. 

• Voditelji in voditeljice EU so se na neformalnem umiku 12. februarja v Aldenu Biesenu dogovorili, da bodo okrepili konkurenčnost Evrope s poglobitvijo evropskega enotnega trga v smeri „enega trga za eno Evropo“, spodbujanjem poenostavitve predpisov ter mobilizacijo javnih in zasebnih naložb, tudi v okviru večletnega finančnega okvira, da bi podprli strateške sektorje in energetski prehod ter si prizadevali za odprto, vendar raznoliko trgovinsko politiko. 

• Evropska komisija je 4. marca predstavila zakon o industrijskem pospeševanju (IAA), prelomno pobudo za spodbujanje razogljičene in odporne proizvodnje po vsej EU. OR trenutno pripravlja mnenje o IAA, ki ga je pripravil poročevalec Willy Borsus (BE/Renew Europe), član občinskega sveta, Marche-En-Famenne.  

• OR poleg mnenja o skladu za konkurenčnost pripravlja še 19 drugih mnenj za oceno posebnih vidikov in predpisov prihodnjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034: preveri časovni načrt mnenj. Sporočila za javnost o drugih mnenjih, povezanih z večletnim finančnim okvirom, o katerih se je razpravljalo na plenarnem zasedanju 4. in 5. marca, vključno z večletnim finančnim okvirom po letu 2027, vključno s svežnjem o lastnih sredstvih, ter programom za enotni trg in carino, bodo po sprejetju na voljo na spletu.   

Kontaktna oseba: 

Theresa Sostmann
Telefon: +32475999415
Theresa.Sostmann@cor.europa.eu