Za krepitev pripravljenosti Evrope na krize je potrebna močna lokalna in regionalna vključenost

OR poudarja potrebo po diferenciranih, lokalnih pristopih k razvoju podeželja.  

Na sestanku 4. februarja je Evropski odbor regij (OR) v poročilu N atural R esources (NAT) navedel,  da bi lahko Evropa bolje predvidela krize, jih vzdržala in se nanje odzivala, od geopolitičnih pretresov in motenj v dobavni verigi do izrednih zdravstvenih razmer. Člani komisije NAT v več  mnenjih  poudarjajo osrednjo vlogo mest in regij pri pripravljenosti. Poudarili so tudi pomen močnega lokalnega pristopa k razvoju podeželja po letu 2028. 

Pripravljenost na krize  

Nedavne krize, vključno s pandemijo COVID-19 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini, so razkrile resne pomanjkljivosti v zmožnosti Evrope, da v izrednih razmerah zagotovi osnovno blago, zdravstvene protiukrepe in storitve. OR v osnutku mnenja o strategiji EU za ustvarjanje zalog,  ki ga je pripravil János Ádám Karácsony (HU/ECR), podpredsednik okrožnega sveta Pest Vármegye, pozdravlja prizadevanja Komisije za okrepitev pripravljenosti na področju materialov, hkrati pa poudarja, da je za zanesljivost oskrbe potreben usklajen lokalni pristop. Mesta in regije so prvi, ki občutijo posledice kriz, in ključni akterji, ki zagotavljajo kontinuiteto osnovnih storitev. 

OR zato poziva k polnemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju strategij pripravljenosti, vključno s čezmejnim načrtovanjem in mrežami EU za ustvarjanje zalog. Krepitev evropske proizvodne zmogljivosti in enotnega trga mora biti tesno povezana s subsidiarnostjo in upravljanjem na več ravneh, da bodo ukrepi za pripravljenost odražali teritorialne potrebe in ranljivosti. 

Poročevalka Karacsony je izjavila: „Evropa mora povečati svojo raven materialne pripravljenosti. Nedavne krize so pokazale, da je naša odpornost odvisna od močnejšega usklajevanja, preglednega upravljanja ter trdnih in interoperabilnih sistemov ustvarjanja zalog na vseh ravneh upravljanja. Mesta in regije, ki so pogosto prvi, ki se odzovejo, potrebujejo predvidljivo financiranje, jasnejše vloge in sodobno logistično infrastrukturo, da bi v času motenj ohranili pretok osnovnih dobrin.“ 

Zdravstvena varnost je osrednji element splošne odpornosti Evrope. V osnutku mnenja o strategiji za zdravstvene protiukrepe je poudarjeno, da so za učinkovito pripravljenost na področju zdravja potrebne trajne naložbe v celotnem ciklu kriznega upravljanja, od preprečevanja do okrevanja. Ker so sistemi zdravstvenega varstva v večini držav članic decentralizirani, imajo regije in mesta odločilno vlogo pri upravljanju bolnišnic, logistiki, komuniciranju in uvajanju zdravstvenih protiukrepov, zlasti na ranljivih in čezmejnih območjih. 

V mnenju, ki ga vodi P, prebivalec Regional C ouncil of Lazio, Antonio Aurigemma (IT/ECR), je poudarjen pomen strate gi c stockpi les, joint p ro curement in diversifi ed su ply chai ns, hkrati pa je opozorjeno, da inovacij in proizvodnje ni mogoče aktivirati le med krizami. Stalne naložbe v raziskave, digi tal syste ms, s kills in civilno-militarnega coope ration je e ssenti al za ens ure t imely in e nehajte imeti dostop do življenjsko pomembnih zdravstvenih protiukrepov. 

Rapporteu r Aurigemma je navedel: „Uspehi nedavnih svetovnih kriz so pokazali,  da mora EU nujno okrepiti odpornost in strateško odzivnost svojega zdravstvenega industrijskega ekosistema. Prihodnja pripravljenost bi morala temeljiti na izkušnjah iz preteklih pandemij ter še naprej sodelovati v dialogu o pripravljenosti na področju zdravja in civilno-vojaški obrambi, da bi zagotovili pravočasno in učinkovito ukrepanje.“ 

Ta politična sporočila močno odražajo ugotovitve novega poročila Skupnega raziskovalnega središča (JRC)  o učinkoviti odpornosti na nesreče, ki temelji na študiji OR Lokalne in regionalne zgodbe o uspehu naložb v odpornost na nesreče (maj 2025). Iz poročila je jasno razvidno, da je vključevanje lokalnih in regionalnih vidikov v cilje EU za odpornost na nesreče temeljnega pomena ter da sta  učinkovita pripravljenost in odzivanje odvisna od lokalnega znanja, močnega lokalnega upravljanja ter dejavnega vključevanja mest in regij v načrtovanje in izvajanje. 

Oba osnutka mnenj naj bi bila sprejeta na plenarnem zasedanju OR v Ma y. 

Prihodnost r ural d evelopment  

Člani komisije NAT so sprejeli tudi osnutek  mnenja o prihodnosti razvoja podeželja po letu 2028, ki ga je vodil ra pporteur Radim Sršeň (CZ/EPP), član lokalne skupščine občine Dol n í Studénk y. V osnutku mnenja je poudarjeno, da so podeželska območja bistvena in si zaslužijo več politične pozornosti. Poziva, naj se razvoj podeželja obravnava kot obzorje pred naslednjim večletnim finančnim okvirom, podprto s celostnim financiranjem, sistematičnim preverjanjem učinkov ukrepov na podeželje, teritorialno oznako g in jasno opredelitvijo podeželskosti. 

Poročevalec Sršeň je povedal: „Razvoj podeželja je ključnega pomena v okviru naslednjega programskega obdobja. Svet se spreminja in nova uredba, ki jo je pripravil evropski Commi ssion, je zelo diferentna od preteklosti – gre za  r evol ution, ne evo lution. Da bi se soočili z vsemi izzivi, s katerimi se soočajo podeželska območja, moramo preiti s pravičnega kmetijstva na pristop holist ic, politiko multi-f und , s čimer bi se izognili skušnjavi nasprotovanja podeželskim in kmetijskim politikam. Potrebujemo tudi prilagojene, krajevne rešitve, saj je vsaka regija drugačna: imamo otoke, gorata območja, najbolj oddaljena območja, zato potrebujemo recept za iskanje rešitev za vsako  regijo posebej.“ 

Osnutek mnenja naj bi bil sprejet na plenarnem zasedanju OR Ma y. 

Tudi med sestankom  

Komisija NAT pripravlja vrsto  mnenj o agroživilskih politikah, povezanih z novim večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2027. Člani  so danes razpravljali o: 

• Skupna kmetijska politika, poročevalec Piotr Calbecki (PL/EPP); 

• skupna ribiška politika, evropski pakt za oceane ter pomorska in akvakulturna politika Unije, poročevalec Thibaut Guignard (FR/EPP); 

• Skupna ureditev trgov kmetijskih proizvodov in šolska shema EU, poročevalec: Alessio Mammi (IT/PES). 

Člani komisije NAT so nato opravili prvo izmenjavo mnenj o naslednjih mnenjih:  

• strategija za generacijsko prenovo v kmetijstvu, poročevalec Emiliano Garcia-Page Sanchez (ES/PES); 

• mehanizem Unije na področju civilne zaščite, poročevalec Adam Banaszak (PL/EA); 

• Agenda za potrošnike 2025–2030 in akcijski načrt za potrošnike na enotnem trgu, poročevalec Adam Ciszkowski (PL/ECR). 

Ozadje  

Fotografije in videoposnetki s srečanja.