Pomanjkanje zdravstvenega varstva ogroža socialno odpornost EU

Mesta in regije EU so v mnenju, ki ga je pripravila Birgitta Sacrédeus, soglasno poudarili, da je dobro delujoč zdravstveni sistem ključni steber socialne odpornosti EU.

V mnenju, sprejetem 14. maja na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij, je poudarjeno, da pomanjkanje delovne sile v zdravstvenem sektorju zahteva vrsto prilagojenih rešitev, saj se temeljni vzroki zanj razlikujejo od regije do regije.   

V mnenju je tudi opozorjeno, da območja brez dobre zdravstvene oskrbe običajno gospodarsko zaostajajo, kar ogroža stabilnost in obremenjuje službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih.  

V mnenju je poudarjen pomen spodbujanja zdravih delovnih mest in varovanja zadovoljstva na delovnem mestu kot sredstva za privabljanje in zadržanje zaposlenih. Učinkovito vodenje je opredeljeno kot ključni dejavnik, ki prispeva k temu. V mnenju je poudarjeno tudi, da si je treba še naprej prizadevati za odpravo nevarnih in nasilnih razmer v zdravstvu. 

V 19 od 27 držav članic so zdravstveni sistemi do neke mere decentralizirani. Regije običajno upravljajo bolnišnice in so glavni delodajalci v zdravstvenem sektorju. Lokalne in regionalne oblasti so pogosto pristojne za zdravstveno varstvo, socialno varstvo in druge socialne storitve, zato je v mnenju navedeno, da bi morale biti dejavno vključene v razvoj in izvajanje vseh strategij in načrtov EU na področju delovne sile na teh področjih. 

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)napoveduje, da bo do leta 2030 v EU primanjkovalo 4,1 milijona zdravstvenih delavcev, čeprav je v tem sektorju zaposlenih več zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev kot kdaj koli prej. Ta primanjkljaj je posledica različnih dejavnikov, vključno s pandemijo COVID-19, neskladjem med ponudbo in povpraševanjem ter neustreznim načrtovanjem in napovedovanjem. Kot dejavniki se pogosto navajajo tudi nizke plače, beg možganov in slabi delovni pogoji. 

Čeprav se z njimi ne srečujejo vse regije v enaki meri, se mnoga ozemlja, zlasti podeželska in oddaljena območja, soočajo z velikimi kadrovskimi izzivi. V mnenju so zato države članice pozvane, naj razpoložljive podatke uporabijo za opredelitev medicinskih puščav, naložbe in izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva na manj pokritih območjih. Hkrati je v mnenju poudarjena potreba po privabljanju, usposabljanju in zadržanju zdravstvenih delavcev, pri čemer se poziva k boljšemu usposabljanju in poklicnemu razvoju ter podpira zaposlovanje iz držav, ki niso članice EU. Zato pozdravlja predlog EU za vzpostavitev orodja za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih: informacijsko platformo, ki bi olajšala povezovanje delodajalcev EU z delavci iz tretjih držav. 

Citati: 

Poročevalka Birgitta Sacrédeus (SE/EPP), članica okrožnega sveta, Dalarna: „Za zagotavljanje znanj in spretnosti so potrebna prizadevanja na vseh ravneh in z različnih vidikov. Glede na demografski izziv in dejstvo, da celotna družba potrebuje delovno silo, se ni mogoče osredotočiti le na povečanje števila zaposlenih. Enostavne rešitve ni. Potrebni so številni različni ukrepi.“  

Ozadje

• Poročilo: Safer Together – Strengthening Europe’s Civilian and Military Prepared and Readiness (Skupaj varnejši – krepitev pripravljenosti in pripravljenosti evropskih civilnih in vojaških sil) ⁇ Evropska komisija 
• Pripravljeni na naslednjo krizo? Vlaganje v odpornost zdravstvenega sistema ⁇ OECD 
• Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2024–2029 
• Pregledzdravstva: Evropa 2024 – Zdravstveno stanje v ciklu EU 
• Program EU za zdravje za obdobje 2021–2027. 
• Nabor talentov EU za pomoč pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile po vsej Evropi. 
• Spletni prenos: Na spletni strani OR. 

Kontaktni podatki

Wioletta Wojewodzka
Tel.: +32 (0)2 282 2289
Mobilni telefon: +32 (0)473 843 986
wioletta.wojewodzka@cor.europa.eu