Regije in mesta pozivajo k enostavnejšemu in boljšemu dostopu do financiranja, da bi spodbudili razvoj znanj in spretnosti po vsej Evropi

Med razpravo 14. oktobra z izvršno podpredsednico Evropske komisije za socialne pravice, znanja in spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost Roxano Mînzatu so lokalni in regionalni voditelji pozvali k boljšim sredstvom in financiranju v naslednjem proračunu EU za izvajanje strategije za Unijo znanj in spretnosti, ki je ključna pobuda v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Člani Evropskega odbora regij (OR) so v spremnem mnenju, ki ga je pripravil Emil Boc (RO/EPP), župan občine Cluj-Napoca, poudarili, da so naložbe v znanja in spretnosti najmočnejše gonilo konkurenčnosti EU.

Evropska skupščina lokalnih in regionalnih politikov je pozvala k enostavnejšemu, dostopnejšemu in bolje usklajenemu financiranju EU v novem dolgoročnem proračunu EU (2028–2034) ter k priznanju lokalnih in regionalnih oblasti kot nepogrešljivih partnerjev pri uresničevanju strategij Unije spretnosti in socialnega vključevanja v vseh regijah EU. Poudarili so, da bi se morali Unija spretnosti in strategija za boj proti revščini vzajemno krepiti, saj opolnomočenje državljanov s spretnostmi spodbuja zaposlovanje ter se bori proti revščini in socialni izključenosti. 

Po razpravi s komisarjem Mînzatujem so lokalni in regionalni voditelji sprejeli mnenje o strategiji za Unijo znanj in spretnosti ter nadalje poudarili, da so naložbe v znanja in spretnosti ključne za odpornost, konkurenčnost in kohezijo Evrope, zlasti v podeželskih, oddaljenih in manj razvitih regijah. Ponovno so potrdili ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri prilagajanju izobraževanja lokalnim potrebam in pozvali k strukturiranemu dialogu z institucijami EU, da bi zagotovili, da politike EU odražajo lokalne razmere. 

Člani OR so poudarili, da je treba posodobiti izobraževanje in usposabljanje z večjimi naložbami v znanja in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, digitalizacijo in poklicno usposabljanje, hkrati pa odpraviti pomanjkanje učiteljev. Pozvali so k trdnim partnerstvom s podjetji in akademskimi krogi za vzpostavitev regionalnih ekosistemov znanj in spretnosti, ki spodbujajo inovacije in ohranjajo talente. 

OR se je zavzel tudi za prilagojene strategije za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, skupaj z močnejšo podporo učenju na delovnem mestu in vseživljenjskemu učenju. Poslanci so poudarili, da so boljše priznavanje kvalifikacij po vsej Evropi in politike na področju znanj in spretnosti, ki temeljijo na podatkih, bistvenega pomena za pripravo evropske delovne sile na prihodnje izzive. 

Evropski steber socialnih pravic zagotavlja okvir EU za spodbujanje socialne pravičnosti, poštenih delovnih pogojev in enakih možnosti. Strategija za Unijo spretnosti, ki jo je letos uvedla Evropska komisija, je ena od njenih ključnih prednostnih nalog, njen cilj pa je državljane opremiti s kompetencami, potrebnimi za zeleni in digitalni prehod. Izzivi so veliki. Leta 2023 se je usposabljanja udeležilo le 37 % odraslih, kar je pod 60-odstotnim ciljem za leto 2030, pomanjkanje znanj in spretnosti pa se še naprej povečuje v času, ko se delovno sposobno prebivalstvo zmanjšuje, 3,5 milijona delovnih mest po vsej EU pa ostaja nezasedenih.

Citati: 

Kata Tüttő, predsednica Evropskega odbora regij: „V preveč krajih se lokalna podjetja soočajo s težavami pri zaposlovanju prave osebe s pravim naborom znanj in spretnosti. Veseli me, da bo Unija znanj in spretnosti delavcem olajšala gibanje v EU z okrepljenim priznavanjem diplom in prenosljivostjo pravic, hkrati pa okrepila njihove priložnosti na njihovem mestu, in sicer z okrepitvijo pridobivanja osnovnih znanj in spretnosti, preusposabljanja ter njihove pripravljenosti, da se pridružijo zelenemu in digitalnemu gospodarstvu. Konkurenčnost ne sme biti omejena le na nekaj visokotehnoloških vozlišč, temveč mora temeljiti na trdni družbeni in gospodarski strukturi v vseh regijah EU.“ 

Roxana Mînzatu, izvršna podpredsednica Evropske komisije za socialne pravice ter znanja in spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost: „Ljudje pričakujejo ukrepanje, kar pomeni, da je treba socialno pravičnost postaviti v središče vsake odločitve, ki jo sprejmemo. Kakovostna delovna mesta, izobraževanje, znanja in spretnosti ter močna socialna vključenost morajo biti naše prednostne naloge. To bo gonilo konkurenčne in povezane Evrope, ki prinaša resnične rezultate in priložnosti za vse svoje državljane.“ 

Poročevalec Emil Boc (RO/EPP), župan občine Cluj-Napoca: „Lokalne in regionalne oblasti ne izvajajo le politik, o katerih se odloča drugje. So pravi arhitekti transformacije. Zgradijo ekosisteme vseživljenjskega učenja, spodbujajo inovacijska vozlišča ter združujejo šole, univerze, mala in srednja podjetja, civilno družbo in državljane. Zato je treba Unijo znanj in spretnosti sooblikovati z mesti in regijami, ne pa jih zgolj uresničevati.“  

Ozadje

• Videoposnetek in fotografije iz razprave.
• Evropska komisija je 5. marca 2025 vzpostavila Unijo spretnosti, tj. strategijo, ki združuje več večinoma nezakonodajnih pobud za spodbujanje kompetenc ljudi in konkurenčnosti delodajalcev.
• Po podatkih Evropske komisije naj bi se število delovno sposobnega prebivalstva v Evropi do leta 2050 zmanjšalo za 1 milijon na leto, število doktorandov na področju IKT pa naj bi se med letoma 2015 in 2022 zmanjšalo za 25,5 %, kar ogroža konkurenčnost. Do leta 2030 bo 20 milijonov delavcev potrebovalo preusposabljanje, pri čemer bo vsaj 85 % delovnih mest zahtevalo digitalne kompetence.
• V letnem poročilu EU o stanju v regijah in mestih za leto 2025, ki ga je OR objavil 13. oktobra, je poudarjeno, da „glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2023 večina državljanov EU kot ključne pomisleke v svojih državah navaja staranje prebivalstva (42 %), zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva in pomanjkanje delovne sile (40 %).
• Okrepljen okvir za kakovost pripravništev (mnenje OR, 2024).
• Spretnosti in mobilnost talentov (mnenje OR 2023).
• Mentorstvo: močno in smiselno orodje za Evropo prihodnosti (mnenje OR, 2023).
• Evropska strategija za univerze (mnenje OR, 2022).