Sporočilo za javnost

Regije in mesta potrebujejo bolj strukturirano podporo za zaščito mladoletnikov migrantov brez spremstva

Strojni prevod

To je strojni prevod strani v pomoč pri razumevanju njene vsebine. Preberite več o naši jezikovni politiki.

Na tej strani

  • razvojno sodelovanje
  • zaščita zunanjih meja
  • migracije, azil in vključevanje migrantov
  • pravosodje in notranje zadeve

Kanarski otoki so postali ena najprometnejših migracijskih poti v EU. Člani komisije OR za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX) so se 7. in 8. julija sestali v Santa Cruzu de Tenerife, da bi se seznanili z najboljšimi praksami regionalnih vlad in razpravljali o tem, kako bi lahko EU in nacionalne vlade zagotovile večjo podporo lokalnim in regionalnim oblastem, ki pogosto nimajo sredstev, kadar se soočajo z vse večjimi migracijskimi tokovi. Člani so obiskali tudi dva sprejemna centra za mladoletne migrante v Santa Cruzu, razpravljali o mnenjih o vračanju in strategiji notranje varnosti ter na ponedeljkovi seji komisije CIVEX zunaj sedeža sprejeli osnutek mnenja o odnosih med EU in Švico. 

Srečanju je v torek sledila konferenca, posvečena sprejemu mladoletnih migrantov brez spremstva in zagotavljanju priložnosti v državah izvora. To je bila priložnost za predstavitev prizadevanj regionalne uprave Kanarskih otokov za namestitev mladoletnikov migrantov brez spremstva in podporo njihovemu osebnemu razvoju. Poleg izpolnjevanja osnovnih potreb je cilj sistema oskrbe na Kanarskih otokih spodbujati dobro počutje in socialno vključevanje mladoletnikov z zagotavljanjem specializiranih podpornih storitev, vključno s psihološko pomočjo, kulturno mediacijo in jezikovnim usposabljanjem prek individualiziranih izobraževalnih načrtov, prilagojenih vsakemu migrantu. V nedavni študiji, ki jo je naročila komisija CIVEX, so bile preučene najboljše prakse na tem področju iz štirih regij, vključno s Kanarskimi otoki.

Vendar je bilo v razpravah poudarjeno, da je pomanjkanje finančnih sredstev in virov še vedno glavni izziv za regije in mesta po vsej EU. Na Kanarskih otokih so se odhodki za nujne sprejemne zmogljivosti povečali, in sicer s 54,8 milijona EUR v letu 2022 na 143,6 milijona EUR v letu 2024. Ta finančni pritisk preusmerja sredstva iz osnovnih javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, ter lahko zaostri ksenofobijo. 

Na podlagi priporočil študije so govorniki poudarili, da bi morali nacionalni organi zagotoviti več tehnične podpore za delovanje skladov EU, njihove zahteve ter postopke uporabe in izvajanja, ki niso vedno preprosti. Lokalne in regionalne oblasti poleg skladov za izredne razmere potrebujejo tudi strukturna sredstva za dolgoročno ukrepanje in izboljšanje pripravljenosti na prihod nenadnih migracijskih tokov. Lokalni in regionalni voditelji so opozorili, da bi bilo treba ta vprašanja obravnavati v naslednjem večletnem proračunu EU. 

Drugi del konference je bil osredotočen na politike in strategije, katerih cilj je ustvarjanje trajnostnih priložnosti v državah izvora prek decentraliziranih pobud za razvojno sodelovanje, obravnavanje temeljnih vzrokov migracij, zmanjšanje migracijskih pritiskov in olajšanje vračanja. 

Prva podpredsednica komisije CIVEX Carolina Darias San Sebastian (ES/PES), županja mesta Las Palmas, je dejala: „Seja komisije CIVEX na Kanarskih otokih je za njene člane ključna priložnost, da iz prve roke razumejo kompleksnost sprejemanja mladoletnikov migrantov brez spremstva na Kanarskih otokih, ki je izjemen primer razsežnosti tega izziva. Lokalne in regionalne oblasti so v prvih vrstah odziva, vendar potrebujejo zadostna sredstva in podatke za učinkovito ukrepanje.“ 

Predsednik vlade Kanarskih otokov Fernando Clavijo Batlle (ES/Renew Europe) je dejal: „Kanarski otoki se ne morejo sami spopasti z migracijskimi razmerami, ne le zato, ker so naši viri zelo omejeni, temveč tudi zato, ker je to evropski problem: Smo na južni meji Evrope. Pomembno je, da migracijska politika EU razlikuje med mladoletniki in odraslimi, saj je treba njihov položaj obravnavati drugače.“ 

Člani komisije CIVEX so na seji v ponedeljek razpravljali o predlogu za vzpostavitev skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji. Člani komisije CIVEX so med izmenjavo mnenj z glavno poročevalko Karin Müller (DE/EPP), državno sekretarko za evropske in mednarodne zadeve zvezne dežele Hessen, izpostavili vrsto pomislekov z lokalne ravni. Mnenje na zaprosilo danskega predsedstva Sveta EU bo sprejeto na naslednjem plenarnem zasedanju oktobra.

Odnosi med EU in Švico 

Člani komisije CIVEX so 7. julija sprejeli osnutek mnenja Krepitev teritorialne razsežnosti odnosov med EU in Švico, ki ga je vodil poročevalec Matteo Luigi Bianchi (IT/ECR), član lokalnega izvršnega organa Morazzone. Vodja misije Švice pri EU Rita Adam se je v svojem prispevku sklicevala na nov sveženj sporazumov, namenjenih utrditvi odnosov med EU in Švico, vključno s čezmejnim sodelovanjem prek 10 programov Interreg, v katerih Švica trenutno sodeluje. Pri pripravi mnenja se je g. Bianchi večkrat sestal s predstavniki švicarskih kantonov in misije Švice pri EU.

Poročevalec Bianchi je dejal: „S tem mnenjem želimo okrepiti sodelovanje med EU in Švico ter okrepiti vlogo evropskih lokalnih in regionalnih oblasti ter švicarskih kantonov, ki so ključni partnerji pri upravljanju na več ravneh. Pomembno je sodelovati s Švico za številne skupne interese, kot so mobilnost, infrastruktura in upravljanje schengenskega območja, ob polnem spoštovanju švicarskega federalizma in aktivne subsidiarnosti. Močnejše vezi s Švico pomenijo izgradnjo konkurenčnejše in bolj povezane Evrope, ki je bliže državljanom.“ 

Člani so razpravljali tudi o prihodnjem mnenju Lokalne in regionalne perspektive pri izvajanju evropske strategije notranje varnosti ProtectEU, ki ga bo vodila Anne Rudisuhli (FR/Renew Europe), članica departmajskega sveta Bouches-du-Rhône. 

Več informacij:

Fotografije s srečanja in konference 

Ponovno si oglejte srečanje

Po podatkih Agencije Evropske unije za azil je leta 2024 več kot milijon prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, zaprosilo za zaščito v EU, s 47 000 novimi prihodi pa so se Kanarski otoki proti koncu leta izkazali za najbolj obremenjeno migracijsko pot v EU. Med tistimi, ki so dosegli arhipelag z obale zahodne in severne Afrike, je bil znaten odstotek otrok in mladostnikov brez spremstva. Ocenjuje se, da je leta 2024 na otokih prebivalo 5 182 mladoletnikov migrantov brez spremstva.  

Študija OR o vlogi lokalnih oblasti pri zaščiti in vključevanju mladoletnih migrantov in beguncev brez spremstva: primeri dobre prakse in izzivi kažejo, kako si različne lokalne in regionalne oblasti prizadevajo za zaščito in vključevanje mladoletnikov migrantov in beguncev brez spremstva. Mesta in regije, raziskane v tej študiji, so Kanarski otoki v Španiji, departma Bouches-du-Rhône v Franciji, mesto Atene v Grčiji in mesto Lodž na Poljskem. 

OR je izdal dve mnenji o paktu EU o migracijah in azilu. OR v obeh mnenjih poudarja, da je treba pakt izvajati tako, da se zaščitijo potrebe mladoletnikov kot ranljivih oseb. OR je sprejel tudi mnenje o zaščiti otrok pri migracijah, v katerem poudarja, da je treba pri odločitvah in ukrepih v zvezi z otroki upoštevati načelo največje koristi otroka, ter poudarja, da sta dober sprejem in vključevanje mladoletnih migrantov dolgoročna naložba v blaginjo, demokracijo in človekove pravice. 

Kontaktna oseba: 

Lauri Ouvinen
Tel. +32 473536887
lauri.ouvinen@cor.europa.eu

Člani