Evropski odbor regij je 9. oktobra 2023 objavil letno poročilo o stanju v regijah in mestih v EU s pregledom najbolj perečih izzivov, s katerimi se soočajo regije in mesta po vsej Evropi, in rešitev s terena, ki so lahko v pomoč pri sprejemanju političnih odločitev EU.
Iz poročila je razvidno, kako regije in mesta ravnajo v krizah, kot so podnebne nesreče ali ruska vojna proti Ukrajini. Kaže tudi, kako z zelenim in digitalnim prehodom prispevajo k dolgoročni preobrazbi naših družb, hkrati pa krepijo kohezijo.
Razumeti Evropo z lokalnega in regionalnega vidika
Poročilo, ki temelji na študijah po naročilu Evropskega odbora regij, akademskih raziskavah, prispevkih drugih evropskih institucij in prosto dostopni dokumentaciji, ponuja dejstva in podatke za oblikovalce politike in ustrezne deležnike. Najpomembnejše ugotovitve in priporočila je predsednik Evropskega odbora regij Vasco Alves Cordeiro predstavil 9. oktobra 2023 v letnem govoru o stanju v regijah in mestih v Evropski uniji.
Letošnje poročilo se osredotoča na najbolj pereče izzive, s katerimi se soočajo regije in mesta EU. Podaja rešitve in ideje s terena, ki se nanašajo tako na izredne dogodke in krize, kot so podnebne nesreče, ruska vojna proti Ukrajini ali pomanjkanje energije, kot na dolgoročno preobrazbo z zelenim in digitalnim prehodom ob hkratni krepitvi kohezije.
Poročilo je usmerjeno v prihodnost in je vodilo za predvidevanje med pripravami na evropske volitve in naslednje zakonodajno obdobje institucij EU.
Vsebuje tudi regionalni in lokalni barometer, v katerem so predstavljena stališča izvoljenih predstavnikov iz cele Evrope, zbrana z anketo, ki je bila opravljena v sodelovanju z agencijo IPSOS.
Regionalni in lokalni barometer
V 27 državah članicah Evropske unije je na poddržavni ravni izvoljenih več kot milijon politikov. Lokalni politiki zastopajo volivce v zelo raznolikih volilnih enotah na različnih ravneh upravljanja, vključno z zveznimi deželami, regijami, pokrajinami, grofijami, županijami, okrožji ali občinami. Raziskava Eurobarometer Flash je za lokalne politike v EU pomembna platforma za izmenjavo mnenj o izzivih in prednostnih nalogah Evrope.
Odgovori razkrivajo, čemu bi lokalni politiki dali prednost na ravni EU, v kolikšni meri se zavedajo vseevropskih pobud in možnosti financiranja EU, kaj menijo o prihodnosti Evrope in kakšni so njihovi odzivi na izredne razmere, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.
Glavne ugotovitve
- 50 % lokalnih politikov je navedlo, da njihovi regionalni ali lokalni organi ustanavljajo sprejemne centre za begunce in jim nudijo nastanitev, 33 % pa jim zagotavlja dostop do socialnega varstva in zdravstvene oskrbe.
- Več kot štirje od desetih anketirancev (45 %) menijo, da lahko regije in mesta prispevajo k obnovi Ukrajine z vključitvijo regij in mest EU v širši evropski načrt za obnovo Ukrajine. Približno trije od desetih anketirancev menijo, da so najučinkovitejši odzivi nudenje finančne in materialne podpore (31 %), programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za krepitev tehničnih in institucionalnih zmogljivosti in izmenjava najboljših praks (30 %) ter spodbujanje dobrega upravljanja na lokalni in regionalni ravni (27 %).
- Kar zadeva ozaveščenost o sredstvih EU (v okviru kohezijske politike), je približno četrtina anketirancev (23 %) odgovorila, da so seznanjeni s sredstvi kohezijske politike EU, ki jih je v zadnjih dveh letih prejelo njihovo mesto ali regija, in da so bili pri tem udeleženi. 36 % anketirancev je odgovorilo, da so seznanjeni, niso pa bili udeleženi, 33 % pa jih je navedlo, da niso seznanjeni in niso bili udeleženi; ta delež se je gibal od 2 % na Hrvaškem do 71 % na Danskem.
- Na vprašanje o dodani vrednosti kohezijske politike v primerjavi z drugimi (nacionalnimi ali regionalnimi) možnostmi financiranja, je večina anketirancev (53 %) odgovorila, da s temi sredstvi podpirajo posebne vrste projektov. Četrtina anketirancev (25 %) je menila, da ta sredstva prinašajo dodano vrednost pri čezmejnem sodelovanju z drugimi mesti in regijami.
- Večina anketirancev (62 %) je odgovorila, da je njihovo mesto ali regija sprejela ukrepe v zvezi z evropskim zelenim dogovorom za zmanjšanje porabe energije. Štirje od desetih anketirancev (40 %) so navedli, da je njihovo mesto ali regija sprejela ukrepe za spodbujanje ohranjanja narave in ozelenitev mest (npr. sajenje dreves), nekoliko manjši delež (37 %) pa je omenil ukrepe za zmanjšanje odpadkov in njihovega vpliva n a okolje.
- Velika večina vprašanih (91 %) se popolnoma ali načeloma strinja, da bi morale imeti regije in mesta večji vpliv na oblikovanje politik EU in razpravo o prihodnosti Evropske unije.
- Na vprašanje, na katerih področjih bi morali imeti regije in mesta več besede pri oblikovanju politik EU, je približno polovica anketirancev izbrala močnejše gospodarstvo, socialno pravičnost in delovna mesta (52 %), izobraževanje, kulturo, mladino in šport (51 %) ter podnebno krizo in okolje (51 %).
Raziskavo „Lokalni politiki EU in prihodnost Evrope“ je izvedla družba IPSOS. V anketi, ki se je izvajala med 25. julijem in 11. septembrom 2023, je sodelovalo 2907 lokalnih in regionalnih politikov iz EU.
